industrijska lastnina - upravni spor - tožba - pravni interes za tožbo
Po določbah 1. odstavka 4. člena ZUS in 1. odstavka 18. člena ZUS lahko v upravnem sporu izpodbija upravni akt tisti, ki lahko izkaže, da ima pravni interes oziroma, da je zaradi upravnega akta prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, če zakon ne določa drugače. Zakon o industrijski lastnini, ki ureja priznanje blagovne znamke, tudi ne daje vsakomur pravice sprožiti upravni spor zoper odločbo o priznanju blagovne znamke.
Istovetnost (6. točka 19. člena ZIL) je podana tudi, če ima beseda kot prevladujoč element prijavljenega znaka v prevodu v tuj jezik enak pomen kot že zavarovani znak v besedi za proizvode iste ali podobne vrste. Gre za istovetnost glede na sporočilni namen.
ZAP člen 75, 75/2, 75/4.ZASP člen 24, 107, 107/2, 107/4, 193.ZFS člen 24.ZOR člen 210, 217, 219.
avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - pogodba o kinematografskem delu - prenos avtorskih pravic - delež na filmskem delu - neupravičena pridobitev
V pogodbah za osem filmskih del je tožnik nastopil kot avtor (eden izmed avtorjev) kinematografskega dela in Viba film kot producent. Šlo je za pogodbe o kinematografskem delu. S pogodbo o kinematografskem delu prenesejo avtorji na proizvajalca pravico snemanja, reproduciranja, dajanja v promet in javnega prikazovanja kinematografskega dela. Gre za eno izmed oblik prenosa avtorskih pravic. Tožnik kot tudi drugi soavtorji so si po pogodbah obdržali pravico do izplačila "čistega dohodka" od kasnejšega tržnega eksploatiranja po za vsak film določenem ključu. Niso pa si izgovorili kakšne pravice do "izplačila deleža", kot to med drugim uveljavlja tožnik.
prenos avtorske pravice - založniška pogodba - sprememba založniške pogodbe - všina avtorskega honorarja - uspešnice - odškodnina zaradi objave na srbohrvaškem jezikovnem območju
Določbo drugega odstavka 58. člena ZAP je mogoče realizirati le tedaj, če se z uporabo avtorskega dela doseže nesorazmeren dobiček, ki ni bil vnaprej pričakovan.
ZUS člen 18, 18/2. ZVDP (1997) člen 1, 4, 4/5, 4/7, 8, 8/4, 26, 26/11.
kršitev zakona v škodo javne koristi - priznanje označbe porekla blaga
Javni interes je prizadet s tem, da tožena stranka pri priznanju označbe porekla blaga "Cviček" ni upoštevala določb ZVDP o varstvu geografskega porekla. Na ta način je namreč možna kolizija med različnima ureditvama zaščite geografske označbe za vino po ZIL in ZVDP, kar bi lahko povzročilo negotovost oziroma zmedo pri pridelovalcih in potrošnikih. Označevanje vina z oznakami o geografskem poreklu je urejeno neposredno z zakonom in podzakonskimi predpisi. Status geografske oznake se pridobi že z zakonom ali podzakonskim predpisom, ne pa v postopku registracije kot ga ureja ZIL. Zaščita geografskega imena za vino zato ni stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku z upravno odločbo, torej ni upravna stvar.
Že sama uporaba simbola krone ne more biti podlaga za zavrnitev znamke prizadete stranke, če niso izpolnjeni ostali pogoji iz določbe 7. točke 1. odstavka 19. člena ZIL.
avtorsko pravo - avtorskopravno varstvo - naslov avtorskega dela - individualnost - besedna zveza " brez zavor "
Naslov avtorskega dela mora biti individualna intelektualna storitev, da lahko uživa avtorskopravno varstvo. Naslov Brez zavor ni upravičen do tega varstva, ker zaradi majhnega deleža izkoriščenosti, nizke stopnje sporočilnosti ter majhnega vložka ustvarjalnosti ne dosega ustrezne ravni individualnosti.
blagovna znamka - priznanje znaka v sliki za blagovno znamko - preizkus pogojev
Pri preizkusu pogojev za priznanje znaka v sliki za blagovno znamko je glede na namen, ki ga zakon (ZIL) daje blagovni znamki, izhodišče preizkusa celostna podoba znaka; celostni vtis je namreč tisto, kar tvori v blagovnem prometu komunikacijo med ponudnikom blaga in potrošnikom. Če gre za prehrambeno blago, kot v obravnavanem primeru, je pomembna razlikovalnost, ki jo zazna že povprečno pazljiv potrošnik na prvi pogled.
ZIL (1992) člen 6, 19, 19/1-7, 20, 44, 58, 58/1. ZUP (1986) člen 143. ZUS člen 14, 14/3, 23, 23/3, 67, 67/2, 72, 72/4, 73.
industrijska lastnina - registracija blagovne znamke - podobnost znakov in blaga - nesodelovanje vlagatelja v upravnem postopku - glavna obravnava
Če je znak, ki je predlagan za registracijo kot blagovna znamka podoben prej zavarovanemu registriranemu znaku za isto ali podobno vrsto blaga, se predlaganega znaka ne sme registrirati, če bi ta podobnost lahko povzročila zmoto pri povprečnemu potrošniku. Če gre za znak oz. oznako za prehrambene proizvode, primerjave glede istovrstnosti ali podobnosti blaga ni treba opraviti za vsak proizvod posebej. Ti proizvodi so namenjeni najširšemu krogu potrošnikov, ki med temi proizvodi večinoma ne izbirajo glede na blagovno znamko. Če se vlagatelj zahteve za registracijo znaka v upravnem postopku ne izjavi o ugovoru prizadete stranke (nosilca podobne blagovne znamke), takih izjav ne more uspešno uveljaviti v upravnem sporu, ker gre za tožbeno novoto; v takem primeru ne gre za kršitev pravil upravnega spora, če prvostopno sodišče ni opravilo glavne obravnave.
Ker je tožeča stranka bila med upravnem sporom na pritožbeni stopnji izbrisana iz sodnega registra, ni več stranke s pravnim interesom za nadaljevanje postopka, zato je vrhovno sodišče pritožbo zavrglo.
patentna prijava - zamuda roka za podelitev patenta - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo
Sama upokojitev oziroma dolžnost prerazporeditve dela na druge zaposlene zaradi upokojitve, ki se je zgodila 14 dni pred iztekom roka, ki je bil zamujen, ni opravičljiv vzrok za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje, ker ne gre za takšne okoliščine, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti.
avtorsko delo - predelava avtorskega dela - kršitev materialnih avtorskih pravic - avtorskopravno varstvo - strokovno mnenje o ekonomski smotrnosti investicije - uporaba avtorskega dela - sprememba oblike avtorskega dela
Tožnikovo delo je strokovno mnenje ali študija, ki temelji na ekonomskih in finančnih znanostih, obravnava pa ekonomsko smotrnost investicije v dogradnjo kletnega prostora, njegovo opremo in izvajanje diskontne prodaje. Pri tovrstnih delih pa ni avtorskopravno varovana njihova vsebina, ideja, misel, ki temelji na znanosti, temveč le njihova zunanja predstavitev.
Zatrjevana vključitev tožnikove investicijske študije v toženkino študijo ni predelava avtorskega dela, saj tožnik ne zatrjuje zraščenosti obeh avtorskih del v nedeljivo celoto.
ZUS člen 50, 50/2. ZIL (1992) člen 37, 37/1, 39, 39/2. ZIL (2001) člen 109, 109/1. Uredba o pristojbinah Urada RS za intelektualno lastnino za pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine člen 1, 1.1, 1.5.1, 2, 2/2.
prenehanje veljavnosti patenta zaradi neplačila pristojbine za vzdrževanje njegove veljavnosti - obligatornost glavne obravnave
Tožeča stranka v tožbi ni zahtevala izvedbe dokazov, uveljavljala pa tudi ni razloga nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, da bi bilo treba opraviti glavno obravnavo.
Pristojbina za ohranitev veljavnosti patenta je treba plačati v roku, ki ni daljši od enega leta pred datumom zapadlosti, šteto od datuma vložitve patentne prijave, torej za naprej.
ZUP (1986) člen 87, 87/1, 96, 96/2. ZIL (1992) člen 39, 39/2. Pravilnik o postopku za dodelitev patenta člen 4, 4/1-1, 6, 6/1-1, 37, 37/1-6, 37/2-2, 46.
prenehanje veljavnosti patenta zaradi neplačila pristojbine za vzdrževanje njegove veljavnosti - opozorilo - vročitev - naslov za dopisovanje (sedež)
Sporočenemu naslovu za dopisovanje ni mogoče odreči pravnega pomena in učinka. S tem ko je stranka sporočila naslov za dopisovanje, ki je bil različen od njenega takratnega sedeža, je Uradu sporočila, da naj ji pisanja ne vroča na njenem sedežu.
Prenehanje patenta je odvisno od prejema opozorila, da je nosilka patenta zamudila rok za plačilo pristojbine za ohranitev njegove veljavnosti. Le na ta način lahko namreč opozorilo doseže svoj namen. Naknadni rok šestih mesecev je materialni rok. Ker ima njegova zamuda za posledico ugasnitev pravice, je opozorilo treba vročiti osebno. Le na ta način lahko namreč doseže svoj namen (da nosilko patenta opozori na morebiten spregled obveznosti in na posledice njene neizpolnitve v naknadnem roku).
odškodnina - avtorsko pravo - civilna kazen - avtorsko delo - objava sodbe - stopnja krivde - avtorskopravno varstvo - fotografija - kršitev moralne avtorske pravice - solidarna odgovornost kršilcev - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic - namerna kršitev - kršitev iz hude malomarnosti
V avtorskem pravu je predpisana solidarna odgovornost več kršilcev avtorske pravice. Civilno kazen v višini do 200 odstokov povečanja običajnega honorarja je mogoče naložiti samo tistim med njimi, ki so kršitev avtorske pravice storili namenoma ali iz hude malomarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS07615
ZASP člen 5, 9, 9/1-2. ZUpr člen 11, 63, 66. Pravilnik o maturi.
avtorsko delo - izključitev avtorskopravnega varstva - izpitne pole - matematične naloge za zaključne in maturitetne izpite - zbirka matematičnih nalog - uradno besedilo z upravnega področja
Matematične pole za zaključne izpite in maturitetne izpite, ki nastanejo po v upravi predpisanem posotpku, so uradno besedilo z upravnega področja. Take stvaritve same po sebi ne uživajo avtorskopravnega varstva, ker zakon izključuje avtorsko varstvo uradnih besedil z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS07625
ZPP člen 367, 367/2, 367/3-3, 374, 374/2, 377. ZAP člen 95.ZASP člen 164, 164/1.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - spor iz avtorske pravice - poseg v avtorsko pravico - izjalovljen posel - odškodnina
Za spor iz avtorskih pravic gre takrat, ko se zatrjuje, da je razlog za uveljavljanje tožbenega zahtevka v kršitvi avtorske pravice.
Toženec je s svojim posredovanjem dosegel, da je tožniku propadel načrtovani in že sklenjeni posel, s katerim bi sicer res izkoristil svoje avtorsko delo. Toda s tem toženec ni posegel v samo tožnikovo avtorsko pravico. To bi se zgodilo le, če bi bili novi pogodbi sklenjeni in bi toženec uporabil (zlorabil) tožnikovo avtorsko delo kot svoje.
Določba drugega odstavka 707. člena ZOR širi krog zavezancev za plačilo licenčnine s pridobitelja licence še na pridobitelja podlicence. Določba predstavlja posebno ureditev, ki odstopa od splošne ureditve po prvem odstavku. S tem, da je navedena določba razširila krog zavezancev za plačilo licenčnine (samo) na pridobitelja podlicence, res ni izključila morebitnih zahtevkov, ki jih ima dajalec licence do katerekoli druge osebe; s pogojem, da obstaja druga materialnopravna podlaga za zahtevek do takšne osebe. Takšne materialnopravne podlage pa tožbene navedbe ne podpirajo.
blagovna in storitvena znamka - pravno varstvo - pogoj za priznanje znaka - primernost znaka za razlikovanje
Pravno varstvo lahko pridobijo tudi znaki, ki sami po sebi sicer ne bi bili primerni za razlikovanje, če so postali razlikovalni na trgu z dolgotrajno uporabo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS07483
ZOR člen 46, 47, 105, 262.
avtorska pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev gmotne škode - vzročna zveza - predmet pogodbe - nemogoč predmet - ničnost - delna ničnost - posledice ničnosti - višina odškodnine - deljena odgovornost
Tožena stranka se mnogih pogodbenih določb ni držala, zato ji je sodišče naložilo odgovornost za škodo, ki je nastala zaradi tega, ker ni pravočasno izdala druge in tretje kasete in zlasti, ker ni ažurno spremljala povpraševanja na tržišču. Sodišči sta upoštevali tudi razlago izvedenke, da tožena stranka ni poskrbela za objavo celostne barvne fotografije tožnika v slovenskih revijah. Vse to je bilo upoštevano pri odločitvi, da mora tožena stranka tožniku povrniti škodo, ki jo je utrpel zaradi tega, ker se kasete niso prodajale v predvidenem številu izvodov, kar znaša po izračunu izvedenke 214.986,67 tolarjev. Toda, ker je precej svojih obveznosti izpolnila in je za manjši uspeh pri prodaji kaset deloma odgovoren tudi tožnik, ki ni uspel izdelati dovolj komercialno zanimivih popevk na drugi in tretji kaseti, je sodišče pravilno uporabilo pooblastilo do prostega preudarka in tožniku prisodilo polovico nastale škode.