Pravice, ki so po ZASP lahko temelj za civilno kazen, so materialne avtorske pravice, kršitve, ki se z njo sankcionirajo, pa lahko izhajajo iz neposlovnega ali poslovnega razmerja.
Zamuda s plačilom honorarja nima za posledico plačila civilne kazni.
168. člen ZASP omogoča sodniku široko polje proste presoje in s tem popolno prilagoditev sankcije konkretnemu dejanskemu stanju. Določba, ki jo je glede na njeno (kaznovalno) naravo treba restriktivno tolmačiti, zahteva upoštevanje vseh okoliščin, ki zadevajo obnašanje obeh pravdnih strank med izvrševanjem pogodbe, zlasti pa stopnjo krivde kršilca.
varstvo industrijske lastnine - plačilo pristojbin za pridobitev pravice industrijske lastnine
Možnost plačila pristojbine za ohranitev pravice v naknadnem roku velja le za priznane (registrirane) pravice intelektualne lastnine, ne pa tudi za prijavljene.
avtorsko pravo - soavtorstvo - združeno avtorsko delo - likovna oprema učbenika - založniška pogodba - prednostna pravica sklenitve pogodbe
Za soavtorstvo gre tedaj ko je avtorsko delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb in je nedeljiva celota. Pri združenem delu pa gre za deljivo delo, nastalo brez skupnega ustvarjalnega sodelovanja. V tem primeru ima vsak avtor avtorsko pravico na svojem delu.
ZIL (1992) člen 1, 19, 19/1, 19/1-7, 58, 58/4, 87, 87/1, 88, 89.ZPP člen 181, 181/2.
blagovna znamka - ničnost blagovne znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - popularna tožba - pravni interes
Tožba na ugotovitev ničnosti blagovne znamke ni popularna tožba, zato mora tožnik zanjo izkazati tak pravni interes, ki mu sodišče lahko nudi sodno varstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO
VS05771
ZASP člen 99, 99/4, 100, 101.ZOR člen 600, 621.
avtorska pogodba - scenografija kot avtorsko delo - pogodba o delu - naročilo
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o naročilu avtorskega dela, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Ker se za take pogodbe po četrtem odstavku 99. člena ZASP uporabljajo določila 600. do 629. člena ZOR o podjemniški pogodbi in je tožnik prevzeto delo izvršil, ga mora tožena stranka plačati. Do znižanja plačila po 621. členu ZOR ni upravičena, ker ni dokazala napak in tožnikove odgovornosti zanje.
V avtorski pogodbi je mogoče dogovoriti pogodbeno kazen za primer neizpolnitve tistih obveznosti avtorjevega sopogodbenika, ki niso denarne narave. Prepoved pogodbene kazni za denarne obveznosti po tretjem odstavku 270. člena ZOR se takih primerih nanaša samo na plačilo honorarja.
Že sama objava avtorskega dela pomeni izkoriščanje tega dela ne glede na dejstvo, ali je imel založnik s tako objavo kako materialno korist in tudi ne glede na dejstvo, ali sta avtor in založnik sklenila ustrezno pogodbo ali ne.
industrijska lastnina - tožba na ugotovitev ničnosti patenta - nov izum - javna uporaba izuma
Zavarovanje izuma s patentom ni predpostavka za opredelitev uporabe izuma kot javne uporabe.
Za uspešnost tožbe na ugotovitev ničnosti patenta mora biti - med drugim - izpolnjen tudi pogoj, da na dan vložitve prijave izum ni bil nov. Nov pa ni bil, če je že postal dostopen javnosti s prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo.
Ničnost patenta se lahko uveljavlja tudi potem, ko je Urad za varstvo industrijske lastnine izdal odločbo iz 1. in 2. točke 73. člena ZIL.
ZAP člen 91, 91a.ZASP člen 28, 29, 84, 153, 189, 189/2.ZOR člen 219. Pravilnik o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti.
neupravičena pridobitev - avtorska pravica - pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami - višina nadomestila - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa za predvajanje avtorskih del
Tožena stranka je s predvajanjem glasbe v diskoteki v svojo korist uporabila pravico avtorjev glasbe do javnega predvajanja s fonogrami. Zato je tožeči stranki, Zdrženju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije - SAZAS, dolžna plačati nadomestilo z korist, ki jo je imelaod uporabe.
Korist tožene stranke znaša toliko, kolikor bi za uporabo avtorskih pravic v spornem obdobju morala plačati na podlagi veljavnega Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti
Na dejanski podlagi iz 100. člena ZIL tožnik ne more zahtevati razveljavitve blagovne znamke. Zahteva lahko samo ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
avtorsko pravo - prenos materialnih avtorskih pravic - oblika pogodbe - ničnost - pravica skesanja
Avtor lahko s pogodbo prenese na drugo osebo posamične materialne avtorske pravice (drugi odstavek 70. člena ZASP). Glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZASP mora tak posel biti sklenjen v pisni obliki, vendar pa izostanek predpisane oblike glede na določbo drugega odstavka te določbe ne vpliva rušitveno na (ustno ali kako drugače sklenjeno) pogodbeno razmerje. To pomeni, da tudi ustno sklenjeno pogodbeno razmerje ni brez pravnega učinka (nično). Pravne posledice izostanka obličnosti so v tem, da se morebitne sporne ali nejasne določbe interpretirajo v avtorjevo korist.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40302
ZIL člen 34, 34/1, 93, 93/2, 94, 94/2. ZPP (1977) člen 250, 261, 373, 385, 385/3.
industrijska lastnina - blagovna znamka - izključna pravica uporabe blagovne znamke - tožba na ugotovitev ničnosti znamke - prekinitev postopka - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - izvedensko mnenje
Nosilec znamke ima izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov, z vsemi upravičenji, ki izvirajo iz nje, ne glede na morebitni spor zaradi ugotovitve ničnosti znamk. Ta pravica traja ves čas veljavnosti znamke
ZIL člen 19, 19/1-9. Madridski aranžma o mednarodnem registriranju znamk člen 5. Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine člen 6, 6-1.
zavarovanje blagovne in storitvene znamke - kratica države
Bistveno je, da prepoved zavarovanja znamke, ki vsebuje kratico imena kakšne države, določa zakon (9. točka 1. odst. 19. čl. ZIL), ki ni v nasprotju z določbami 1) 6 ter člena Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, saj 6. člen te konvencije določa, da pogoje za prijavljanje in registracijo tovarniških ali trgovskih znamk določi vsaka država s svojo nacionalno zakonodajo; možnost omejitve varstva znamke skladno z navedeno konvencijo izhaja tudi iz Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk (5. člen).
računalniški program kot avtorsko delo - delovno razmerje in avtorska pogodba
Avtorska pravica na računalniškem programu sicer nastane pri avtorju, ki ga je ustvaril, vendar pa je v zakonu določena domneva prenosa avtorskih pravic na delodajalca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCA
VS40322
ZAP člen 7, 10, 25.ZOR člen 528, 528/1.ZVK člen 13, 13/3-5.
avtorsko pravo - založniška pogodba - nelojalna konkurenca - soavtorstvo
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstojalo v trenutku samega nastajanja avtorskega dela in je zato stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopiti. Ne gre tedaj za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase, ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi, kot je to bilo tudi v obravnavanem primeru, ko so likovniki naknadno poskrbeli za podobo oziroma ilustracije beril.
avtorsko pravo - avtorsko delo - tehnične skice - zbirke - katalogi - materialne avtorske pravice
Sporne tehnične risbe oziroma grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljane tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, "šrafurami", s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da jasno, nedvoumno in tehnično korektno prikažejo izbiro materialov glede na njihovo funkcijo ter izbrano zaporedje plasti, ko pri tem dejansko ponazarjajo tehnične rešitve na najbolj osnovni tehnični način. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da obravnavane tehnične risbe niso individualna, intelektualna stvaritev kot se zahteva za avtorsko stvaritev (člen 5 ZASP).
Razvrstitev in izbor skic po štirih sklopih ne predstavljajo takega ustvarjalnega, lastnega intelektualnega napora, da bi katalog kot zbirko lahko šteli za avtorsko stvaritev v smislu prvega odstavka 8. člena ZASP, ko pri tem tožeča stranka tudi ni konkretno izkazala, v čem bi naj to delo pomenilo bistveno ustvarjalno nadgradnjo drugih takih katalogov.
ZASP člen 9, 9/1-2. ZTVP člen 73, 78, 78/2, 88, 89, 89/2, 92, 94, 99, 100, 101, 102, 103, 169, 169/2, 170, 170/1.ZTVP-1 člen 381, 381/2. ZPP (1977) člen 483, 483/1.
avtorsko nevarovano delo - uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja - splošni akti borze - pravilnik razsodišča - dejavnost javnopravnega pomena
Besedilo, sprejeto po določenem postopku, nadzorovanem v upravnem in sodnem postopku, ki ga sprejme institucija z javnimi pooblastili za delovanje druge svoje institucije (razsodišča), ne more uživati avtorskopravnega varstva.
industrijska lastnina - varstvo modela - zunanja oblika industrijskega izdelka
Termoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po številu predelov in s tem po obliki sploh. Kupec, ki se bo zanimal za take termoizolacijske plošče za fasade, bo že ob povprečni pazljivosti te razlike v zunanji obliki opazil. Nasprotno tožnikovo razlagovanje in utemeljevanje tožbenega zahtevka bi praktično gledano pomenilo, da bi lahko le en sam proizvajalec izdeloval plošče za izolacijo fasad, kar pa bi lahko privedlo tudi do nedopustnega monopolnega položaja na trgu.
materialne avtorske pravice - pravica razpolaganja z avtorskim delom
Brezsmiselno je po eni strani imeti v posesti avtorsko stvaritev, ne da bi se smela izkoriščati v okviru materialnih avtorskih pravic, in po drugi strani imeti te materialne avtorske pravice, ne pa razpolagati s samim avtorskim delom. Materialne avtorske pravice pripadajo avtorju, kot to določa 27. člen ZAP, da jih izkorišča, se pravi, da se avtorsko delo "objavlja, predeluje, reproducira, razmnožuje, obdeluje, prikazuje, izvaja, prenaša in prevaja". To kaže na neločljivo povezanost posesti avtorskega dela z lastnino na materialnih avtorskih pravicah, ki bi sicer bile neuresničljive.
ZAP člen 3, 3/2, 10, 10/1, 10/2.ZASP člen 5, 12, 12/1, 12/3, 190.
avtorsko pravo - avtorsko delo kot pravni standard - varovana dela - kartografsko delo - faze nastajajočega avtorskega dela - soavtorstvo
Vprašanje, ali je določena stvaritev avtorsko delo, res vprašanje materialnopravne narave, ker gre pri pojmu avtorskega dela, kot je opredeljen tako v prejšnjem Zakonu o avtorski pravici (Ul. SFRJ št. 19/78, 24/86 in 21/90; v nadaljevanju: ZAP) v 3. in 4. členu, pa tudi v sedanjem Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ul. RS št. 21/95; v nadaljevanju ZASP) v 5. členu, za pravni standard. Pri opredelitvi vsebine takega pravnega standarda v konkretni zadevi pa je potrebno raziskati vse odločilne okoliščine v zvezi z obstojem vseh potrebnih predpostavk. Med temi okoliščinami so tudi vprašanja dejanske narave in vprašanja v zvezi s pravili znanosti in stroke. Zlasti pri slednjih je zaradi dejstva, da sodišča s potrebnim posebnim strokovnim znanjem ne razpolagajo, velikokrat potrebna pomoč izvedenca.
Da bi bila posamezna faza nastajajočega avtorskega dela samostojno avtorskopravno varovana, mora izpolnjevati enake predpostavke kot avtorsko delo, torej med drugim tudi individualnost do določene faze izdelanega dela.
Pri soavtorstvu gre za skupno ustvarjalno delovanje več avtorjev, za katero je značilna tesna povezanost soavtorjev zaradi skupnega ustvarjanja. Vsak avtor mora prispevati najmanj to, kar se opredeljuje kot stvaritev v smislu definicije avtorskega dela. Kjer ni stvaritve ni soavtorstva.