56. člena zakona o industrijski lastnini, po katerem se prijava zavrže, če prijavitelj ne odpravi vseh pomanjkljivosti in zato ni mogoče ravnati po prijavi, ni mogoče razlagati tako, da se prijava, v kateri se zahteva varstvo blagovne znamke za več razredov, zavrže tudi za tiste razrede oz. v tistem delu, v katerem niso bile ugotovljene nikakršne pomanjkljivosti. Če je mogoče zahtevi za priznanje pravice tudi deloma ugoditi, je glede neugodenega dela zahteve nepomembno, ali je v tem delu bila zahteva zavržena ali zavrnjena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS12093
ZIL člen 44, 44/1, 45, 45/1, 47, 48, 49. Pariška konvencija o varstvu industrijske lastnine člen 4, 4c, 4f.ZUP člen 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 125, 209. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2, 42, 42/2, 62.
patent - postopek za priznanje pravic - prednostna pravica - roki - zamuda materialnega prekluzivnega roka - kršitev pravil postopka
Rok za priznanje prednostne pravice za patent v Republiki Sloveniji po določbah 48. člena zakona o industrijski lastnini, ki določa pogoje za priznanje prednostne pravice za patent pripadnikom Pariške unije in njihovim upravičencem za prvo veljavno prijavo določenega izuma za patent po nacionalni zakonodaji posamezne države unije ali po dvostranskih oziroma večstranskih pogodbah med državami unije po določbah 4. člena Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine, je prekluzivni materialni in procesni rok po 103. členu ZUP, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Pri zamudi materialnega roka ugasne neuveljavljena pravica. Zato je treba ugotoviti, ali je bil zamujen materialni rok.
Prvostopni upravni organ ne more prijave za blagovno znamko vsebinsko obravnavati, če prijava kot celota s formalnega vidika ni pravilna in sicer tako, da je seznam vseh proizvodov in storitev, za katere se uveljavlja pravica do blagovne znamke, usklajen z mednarodno klasifikacijo.
ZPPSL (1989) člen 92, 157, 157/1.ZOR člen 67, 67/2, 88, 88/1, 70, 70/1. ZVIT člen 130, 131, 131/1, 131/3.
likvidacija - obličnost - oblika pogodbe o prenosu blagovne znamke
I. Ena od pravnih posledic začetka likvidacijskega postopka je prenehanje pravic poslovodnega organa.
II. Glede na to, da zahteva zakon za veljavnost pogodbe o prenosu pravice do znamke pisno obliko, velja ta zahteva tudi za odobritev takšne pogodbe po 1. odst. 88. člena ZOR (analogna uporaba 2. odst. 67. člena ZOR).
avtorska pogodba - pismenost pogodbe - realizacija pogodbe - pogajanja - stroški s pripravami za sklenitev pogodbe
Kot sta pravilno sklepali sodišči prve in druge stopnje, sama pogodba sicer ni bila pismena (56. člen ZAP), vendar je bila ta pomanjkljivost sanirana, saj je bila pogodba v vseh bistvenih sestavinah realizirana (2. odstavek 107. člena ZOR).
Časovno opredeljeno je od spremembe dogovora glede skladbe dalje, predmet pogodbe postala uvertura in ne več kantata. Glede kantate pa je dokazni postopek na prvi stopnji pokazal, da je tožena stranka v sporazumu s tožnikom delo uvrstila na abonmajski program, kar je bilo tudi ustrezno objavljeno.
Ker tožena stranka ni izvajalec vokalne glasbe, je za realizacijo izvedbe kantate potreben tudi zbor. Zato vseh pogovorov, dopisov med strankama in objave programa ni mogoče šteti za novo-pismeno pogodbo o izvedbi kantate, ampak kot pravilno ugotavljata obe sodišči za pogajanja (30. člen ZOR).
ZIL člen 119, 119/3, 119/3-1. Pravilnik o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov člen 22, 22/2.
vpis v register patentnih zastopnikov - pogoji
Vpis v register patentnih zastopnikov na podlagi 2. odstavka 22. člena pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov je dopusten, če je predlagatelj izpolnjeval pogoje za vpis v register zastopnikov pri Zveznem zavodu za patente. Eden od pogojev je zahteval končano pravno ali tehniško fakulteto.
varstvo avtorske pravice - odškodnina za gmotno škodo zaradi kršitve avtorske pravice
Pri določitvi odškodnine za tožnikovo gmotno škodo so bile pravilno upoštevane samo tiste okoliščine, ki so v zvezi s tožnikovim gmotnim prikrajšanjem. Ker ni podatkov, da bi bilo prikrajšanje večje v primerih, ko tožnikovo avtorstvo ni bilo navedeno, ali ko je bil naveden drug avtor, je pravilno, da te okoliščine niso bile upoštevane.