dovoljenost revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - odstop od sodne prakse - odprava kršitev
Ker revident ni ustrezno izpostavil in tudi ne opravil primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodno odločbo, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, revizija ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00003401
ZASP člen 34, 40, 41, 101, 167. ZPP člen 128, 128/5, 367, 367/2, 377. ZRTVS-1 člen 6.
varstvo avtorskih pravic - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - prenos materialne avtorske pravice - avtorsko delo iz delovnega razmerja - posest avtorskega dela - druge pravice avtorja - pravica dostopa in izročitve - uporaba avtorskega dela
Odločitev sodišča prve in druge stopnje glede tožbenega zahtevka na sklenitev dogovora med pravdnima strankama, na podlagi katerega mora tožena stranka od tožeče stranke odkupiti materialne avtorske pravice na avtorskih delih, navedenih v tožbenem zahtevku, temelji na stališču, da toženke v sklenitev takšnega pravnega posla ni mogoče prisiliti, ker ji materialno pravo takšne obveznosti ne nalaga. Povedano z drugimi besedami: tožnik po materialnem pravu nima pravice od toženke zahtevati, da z njim sklene dogovor s takšno vsebino, kot izhaja iz tožbenega zahtevka.
dovoljenost revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic
Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic spada med regulirane dejavnosti. ZASP (oziroma sedaj Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ZKUASP) natančno določa, katere obveznosti mora kolektivna organizacija izpolnjevati pri svojem poslovanju. Ker gre za upravljanje s pravicami tudi na podlagi samega zakona, brez pooblastila avtorja (obvezno kolektivno upravljanje), njeno delovanje nadzira toženka po organu, ki je bil za ta namen ustanovljen z zakonom.
dopuščena revizija - varstvo avtorske pravice - kršitev materialne avtorske pravice - objava fotografij - povrnitev premoženjske škode - civilna kazen - višina odškodnine - namenoma uničena ali poškodovana stvar - vrednost stvari za oškodovanca
Pravne posledice kršitve avtorskih pravic ureja ZASP kot lex specialis, zato določba četrtega odstavka 168. člena OZ ne more biti pravna podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Ta določba bi bila uporabna, če bi tožnik zahteval odškodnino za premoženjsko škodo na stvari, ki je avtorsko delo, vendar v takem primeru ne bi bil upravičen do civilne kazni, ki jo sodišče lahko dosodi le pri premoženjski škodi v primeru, ko gre za kršitve materialnih in drugih avtorskih pravic. Tožnikove navedbe o posebni vrednosti fotografij so zato pri ugotavljanju višine odškodnine zaradi kršitve avtorske pravice nerelevantne, saj se odškodnina določi v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste, in ne v obsegu vrednosti stvari, na kateri je vsebovano avtorsko delo. Te navedbe bi bile upoštevne le v primeru, če bi tožnik zahteval odškodnino za premoženjsko škodo na stvari, ki je avtorsko delo, ter če bi bile fotografije namenoma uničene ali poškodovane.
Čeprav je bila predmetna tožba vložena zoper sklep, ki je bil izdan v ponovljenem postopku pred Svetom na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča U 14/2008 z dne 12. 5. 2010, to sodišče za njeno obravnavo ni pristojno, saj gre za postopek sodnega varstva, sprožen po uveljavitvi ZKUASP.
Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelja radijskih in televizijskih programov iz 2007 ne more ustrezati pojmu skupnega sporazuma. Lahko pa vendarle predstavlja obrazloženo podlago zahteve za plačilo nadomestila, določenega s strani kolektivne organizacije, ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP-B.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003123
Tarifa Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov člen 3, 3-3. ZPP člen 367a, 367a/1.
avtorska pravica - izdajatelj televizijskega programa - nadomestilo za uporabo fonograma v TV programu
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se 3. točka 3. člena Tarife Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov, ki določa višino minimalnega nadomestila, uporablja tudi za izdajatelje televizijskega programa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO
VS0018911
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorske pravice - založniška pogodba - prenos avtorskih pravic - kršitev pogodbenih obveznosti - obveznosti založnika - odstop od pogodbe - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovih del iz prodaje, ki temelji na razvezanih založniških pogodbah, vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev, s katero je že zavrnilo ugotovitveni zahtevek založnika, da založniške pogodbe niso razvezane,
- ali je v primerih, ko je dogovorjeno, da avtor kot edino plačilo prejme honorar, dogovorjen v odstotku od prodanih izvodov del, založnikovo redno poročanje o prodanih izvodih avtorskih del bistvena sestavina založniške pogodbe in ali založnikovo dolgotrajno in ponavljajoče se neizpolnjevanje te obveznosti pomeni takšno kršitev založniške pogodbe, ki utemeljuje avtorjev odstop od pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00005246
ZASP člen 153, 157, 158. - člen 11. ZASP-B člen 26. OZ člen 17.
dopuščena revizija - avtorske pravice - pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - višina nadomestila - revalorizacija - preplačilo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali določilo 2. člena Dovoljenja predstavlja veljaven pogodbeni dogovor o višjem nadomestilu od tarife Pravilnika o javni priobčitvi del (1998), ki ima naravo skupnega sporazuma.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife
sodna pristojnost - varstvo konkurence - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - pravica do nadomestila - uveljavljanje javnega interesa - pravilnik - ničnost pravilnika
Tožnik ni zahteval od sodišča, naj toženemu zavodu naloži izpolnitev obveznosti, ki jo ima do njega po pravilih civilnega prava, ampak je zahteval, naj tožencu naloži, kako naj razlaga Pravilnik o delitvi nadomestil, da ne bodo kršena pravila konkurenčnega prava. Sodišče druge stopnje pravilno opozarja, da bi odločbo s takšnim izrekom lahko izdala Agencija po 37. členu ZPOmK-1, nikakor pa ne sodišče. Sodišči prve in druge stopnje bi zato nedovoljeno posegli v pristojnost Agencije, če bi zadevo vsebinsko obravnavali.
Res pa je, da ob takšnem pravilnem izhodišču, sodišče druge stopnje ni ravnalo prav, ko je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dajatvenega tožbenega zahtevka. Zaradi pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka bi bilo lahko tožniku onemogočeno uveljavljanje javnopravnega varstva v upravnem postopku po določbah ZPOmK-1. Zato je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo in je na podlagi drugega odstavka 379. člena ZPP v tem delu odločitvi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in je tožbo tudi v tem delu zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4003094
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103.
spor o pristojnosti - spor iz avtorskih sorodnih pravic - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), za katere je določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
- ali se v primeru iz drugega odstavka 168. člena ZASP, ko se odškodnina za kršitev pravic na podatkovni bazi odmerja v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste, upošteva nastala škoda na celotni podatkovni bazi ali le v tistem delu, iz katerega so bili neupravičeno odvzeti in ponovno uporabljeni podatki;
- ali je treba pri odmeri odškodnine za kršitev pravic na podatkovni bazi po drugem odstavku 168. člena ZASP upoštevati, da po kršitvi isti del vsebine podatkovne baze uporablja tako izključni imetnik pravic in uporabnik vsebine podatkovne baze kot tudi kršitelj/-i, in odškodnino ustrezno znižati.
avtorska pravica - varstvo avtorskih pravic - pridobitev informacij javnega značaja - novica - video posnetek - intervju - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - omejitve avtorske pravice - dopuščena revizija
Zgolj dejstvo, da so bile besede predsednika tožeče stranke posredovane kot posneti intervju, ne spremeni ugotovitve, da v njem podane informacije oziroma stališča dopolnjujejo sporočilno vrednost novice v posredovanem sporočilu za javnost. Razlika med pisanim in (video) posnetim sporočilom je zgolj v mediju kot sredstvu prenosa informacije, ne pa v njunem namenu in posledično avtorskopravnem varstvu.
dopuščena revizija - blagovna znamka - kolektivna blagovna znamka - položaj tretje osebe - uporaba kolektivne blagovne znamke
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da določba prvega odstavka 47. člena ZIL-1 ni samostojna (samozadostna) pravna podlaga za presojo, ali je član imetnika kolektivne znamke kršil znamko, pač pa se njegovo ravnanje presoja na podlagi določb pravilnika imetnika kolektivne znamke. Ta je v tej zadevi zato podlaga za presojo, ali je toženec z očitanim ravnanjem kršil kolektivno znamko „Kraški pršut“.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003078
ZASP člen 69, 70, 75, 75/2, 76, 76/1, 113, 113/2. OZ člen 5.
dopuščena revizija - materialna avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - prodajna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - uporabniško ime in geslo - izvorna koda - dostop do izvorne kode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dikcija o prenosu »posamičnih materialnih avtorskih pravic« ne pomeni, da se ne morejo (naenkrat) prenesti vse take pravice.
Načelo vestnosti in poštenja, ki ga morajo udeleženci obligacijskih razmerij spoštovati pri izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij (5. člen OZ), je vodilo, s pomočjo katerega je mogoče presojati modalitete ohlapno opredeljenega izpolnitvenega ravnanja.
Toženec ni imel razloga, da bi tožnico že vnaprej še posebej opozarjal na lokacijo izvorne kode in postopek dostopa do nje. Tožnica je bila sama zavezana takoj preveriti najmanj to, ali ji izročeno dejansko omogoča tako uporabo Programa, kot tudi dostop do izvorne kode in njen prenos.