ureditvena začasna odredba - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - dolgotrajnost sodnega postopka - potek prekluzivnega roka - zavrnitev
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožnica zaradi morebitnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 med tem upravnim sporom ne bo ostala brez možnosti zahtevati odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici in s tem ne brez učinkovitega sodnega varstva. Navedeni rok namreč sodišča ne zavezuje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pritožba tožene stranke - predaja odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - azilni postopek - policijski postopek - ločenost postopkov - ravnanje policije - ilegalno prehajanje meje - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem pa ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Glede slednjega gre za vprašanje, ali obstoji resna nevarnost, da bo prosilec izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju zaradi predaje odgovorni državi članici v smislu Uredbe Dublin III ob predaji, med azilnim postopkom ali po njem. Pri tem je bistvenega pomena to, kako ravnajo organi te države članice z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
Tožnik v Republiki Hrvaški takega statusa ni imel in je v zvezi z ravnanjem policije opisoval dogodke, ki so se zgodili v povezavi z njegovim ilegalnim vstopom v Republiko Hrvaško, ko je imel status tujca in ne status prosilca za mednarodno zaščito. Ob tem je treba posebej poudariti, da navedeno ne posega v stališče, da so tudi procesne garancije glede dostopa tujcev do azilnega postopka sestavni del skupnega azilnega sistema, vendar to stališče za primer, kot je obravnavani, ni uporabljivo. Tožniku so bila namreč ta jamstva zagotovljena s tem, ko je v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Ker je Republika Hrvaška svojo odgovornost za obravnavanje prošnje že potrdila je s tem vzpostavljen položaj v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika – prosilca, po sprejemu pa je to prošnjo dolžna tudi obravnavati.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - neizkazana resna škoda - zavrnitev prošnje - zavrnitev pritožbe
Revščina, otežen dostop do trga dela in neenakopravnost pri dostopu do trga dela, kot jih v konkretnem primeru zatrjuje pritožnik, niso dejstva, pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Da bi socialno ekonomska diskriminacija postala preganjanje, bi moral pritožnik zatrjevati (in nato tudi dokazati), da je bil zaradi svoje berberske narodnosti žrtev ponavljajočih se dejanj fizičnega ali psihičnega nasilja, ki je imelo lastnosti dejanj preganjanja oziroma da je bil zato deležen zbira različnih diskriminatornih ukrepov.
Tudi če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Z začasno odredbo ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve izpodbijanega upravnega akta, če je bila njegova izvršitev že opravljena, saj izvršitve izpodbijane odločbe, ki je bila že izvršena (četudi prostovoljno), po naravi stvari ni več mogoče zadržati, kar z zahtevano začasno odredbo želi doseči pritožnik. To pomeni, da si pritožnik tudi ob morebitnem uspehu v tem pritožbenem postopku pravnega položaja ne more več izboljšati, saj sodišče prve stopnje zahtevane začasne odredbe ne more (več) izdati.
Navedbe toženke o plačilu zahtevanega zneska se neposredno nanašajo prav na vprašanje pravovarstvene potrebe za izdajo zahtevane začasne odredbe in jih je sodišče pri preizkusu obstoja pravnega interesa kot procesne predpostavke za odločanje o tej zahtevi dolžno upoštevati. Zato upoštevanju dejstev in okoliščin, pomembnih za izkazovanje pravnega interesa za odločanje o pritožnikovi zahtevi, ni mogoče ugovarjati s sklicevanjem na stališče sodišča prve stopnje (o njegovi pravilnosti se Vrhovno sodišče ne opredeljuje) glede pravočasnosti navedb strank v postopkih za izdajo začasne odredbe.
zavrženje pritožbe - zahteva za priznanje položaja stranskega udeleženca - zavrnitev zahteve - pritožba v upravnem sporu - nedovoljena pritožba
ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - učinkovito sodno varstvo
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
začasna odredba ZUS-1 - neizkazana težko popravljiva škoda - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - gospodarske družbe - ekonomska celota - povezane družbe - kumulativnost - odprti sodni postopki - pravnomočnost - finančna izguba - ireverzibilna škoda - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - zavrnitev pritožbe
Presoja razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbenem postopku v upravnem sporu je omejena, saj Vrhovno sodišče po svoji ustavni in zakonski vlogi ni iudex facti, temveč ima to pristojnost (predvsem) Upravno sodišče. To (toliko bolj) velja tudi v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, ki temelji na hitrem in poenostavljenem postopku odločanja.
Pritožnica je nevarnost nastanka škode utemeljevala ne le s škodo zaradi odstranitve objektov, ki sta predmet tega postopka, temveč s kumulativnim učinkom številnih inšpekcijskih postopkov, ki so tekli proti njej in povezanima družbama. Učinka ostalih postopkov sicer ni mogoče vnaprej zanemariti, ker bi se pritožnica sicer lahko znašla v položaju, ko bi zaradi več vzporednih postopkov, ki vsak zase ne bi mogli povzročiti težko popravljive škode, v nobenem od teh postopkov ne bi mogla izposlovati začasne odredbe in bi zato ostala brez učinkovitega pravnega varstva zoper njihov kumulativen učinek. Vendar pa pritožnica ne navaja, da bi bili postopki, na katere se sklicuje, še odprti oziroma odločitve v njih nepravnomočne. Na vpliv pravnomočnih odločb o odstranitvi njenih objektov pa se pritožnica v tem kontekstu očitno ne more uspešno sklicevati.
Ker ni navedb o tem, da se je sodišče prve stopnje oprlo na dejstva in dokaze iz vloge toženke, ki je bila pritožnici poslana le v vednost, so pritožbene navedbe, o kršitvi pravice do izjave, glede na stališča sodne prakse o navedenem irelevantne.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POMORSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE
VS00067311
URS člen 74, 74/2, 74/3. PZ člen 43, 43/1, 43/1-4, 43/2, 44, 44/2, 47, 47/1, 47/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-5. ZPOmK-1 člen 64, 64/1, 64/2, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/2. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 2, 3, 4, 14.
upravni spor - omejevalna ravnanja - sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upoštevaje vsebino drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1, se ne sproži potreba po (subsidiarnem) sodnem varstvu, ki se po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zagotavlja (le) za primer, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Posamični oblastni akti ali dejanja, ki so lahko predmet preizkusa v upravnem sporu po drugem odstavku 66. člena ZPOmK-1, morajo pomeniti za določeno podjetje oviranje ali preprečevanje uresničevanja prostega nastopanja na trgu.
Sklep Vlade o izbiri izvajalca javne službe, ki se zagotavlja v obliki javnega podjetja, nima učinka oblastnega omejevanja nastopanja podjetij na trgu, opredeljenega v drugem odstavku 64. člena ZPomK-1.
Oblastni dejanji Vlade nista sklenitev in izvrševanje pogodbe. Vlada z navedenimi dejanji ni oblastno odločala o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
Tožnica v tožbi ni naslovila zahtevkov zoper veljavnost Pogodbe, temveč zoper dejanje sklenitve in izvrševanja Pogodbe z očitkom njunega nedopustnega oblastnega omejujočega učinka na njeno prosto nastopanje na trgu. Za presojo o tem je stvarno pristojno upravno (in ne pravdno) sodišče (11. člen ZUS-1), ki odloča v upravnem sporu, kot to določa drugi odstavek 66. člena ZPOmK-1.
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-66/20 z dne 6. 4. 2023 izhaja, da je tožnica imela dostop do sodnega preizkusa zanjo neposredno omejujočih določb predpisa pred Ustavnim sodiščem; to je postopek, na katerega napotuje prvi odstavek 65. člena ZPOmK-1.
zavrženje tožbe - pravni interes - prenehanje učinka izpodbijane odločbe - tožba na odpravo izpodbijanega akta - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - prepoved prodaje
Prepoved, ki je že prenehala, ne vpliva več na pravni položaj pritožnice, zato pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Ker pritožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi, je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe kršilo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-36/1-4. ZUreP-2 člen 194, 194/2.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep mestnega sveta - ugotovitev javnega interesa - ni upravni akt
Sklep, s katerim je Mestni svet toženke ugotovil obstoj javne koristi za odkup oziroma razlastitev tam navedenih nepremičnin, potrebnih za rekonstrukcijo občinske ceste, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje odločitve o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov, ampak bo na njegovi podlagi toženka kot razlastitvena upravičenka šele lahko (če bo to potrebno) predlagala uvedbo razlastitvenega postopka, v katerem bo pristojna upravna enota odločila o utemeljenosti predloga.
zavrženje tožbe - pravni interes - prenehanje učinka izpodbijane odločbe - tožba na odpravo izpodbijanega akta - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - prepoved prodaje
Prepoved, ki je že prenehala, ne vpliva več na pravni položaj pritožnice, zato pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Ker pritožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi, je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe kršilo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
Upravno sodišče je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sprememba tožbe oziroma njena dopolnitev s postavitvijo ugotovitvenega tožbenega zahtevka ne pomeni vložitev nove tožbe, v zvezi s katero bi sodišče lahko ugotavljalo njeno pravočasnost. Gre le za pritožnikovo dopolnitev opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči. Tožbeni predlog je sicer ena izmed sestavin tožbe, vendar njegova sprememba oziroma dopolnitev med postopkom še ne pomeni, da je vložena nova tožba.
Tožnik lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni in prilagodi morebitnim drugačnim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval. Tako lahko tožnik spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo tudi z ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba - izredna pravna sredstva - upravni postopek
Pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, morajo biti izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt.
S sklicevanjem na sicer predhodno vloženo (še pred vložitvijo vlog za odločanje o izrednih pravnih sredstvih) zahtevo na odpravo neustavnosti upravnih aktov in vzpostavitvi prejšnjega stanja ni mogoče utemeljiti izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Odločbe o izrednih pravnih sredstvih se namreč izdajajo v novih postopkih, ki so ločeni od postopka izpodbijane upravne odločbe.
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
zavrženje tožbe - prepozna pritožba v upravnem postopku - status rezidenta - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Ni sporno, da je bila pritožba zoper v tem sporu izpodbijano odločbo zavržena, kar ima enak učinek, kot da pritožnik pritožbe ne bi vložil. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
davek na promet nepremičnin - ureditvena začasna odredba - vezanost na sporno pravno razmerje - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - potek prekluzivnega roka - zavrnitev zahteve
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Zaradi eventualnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 pritožničina pravica, da doseže odpravo odmerne odločbe po nazorstveni pravici in s tem do učinkovitega sodnega varstva, v okoliščinah konkretnega primera ni v ničemer ogrožena. Potek roka iz 88. člena ZDavP-2 namreč ni ovira za odločanje sodišča o pritožničinem tožbenem zahtevku, saj ta rok, ki velja v davčnem postopku, sodišča v postopku upravnega spora ne zavezuje.
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - začasni ukrep - potek prekluzivnega roka
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, niti ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe.
Ugoditev predlagani začasni odredbi ni mogoča niti iz razloga, ker odprava izpodbijanega akta (ugoditev tožbi) že po svoji vsebini ni začasni ukrep, ki bi uredil sporno stanje med strankama do odločitve v tem upravnem sporu (ampak bi pomenil meritorno odločitev v zadevi).
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - zavrnitev zahteve
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe, pač pa razlogi na strani sodišča v zvezi z izvedbo obravnavanega upravnega spora. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, pač pa ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, mora s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.
Glede na odsotnost upoštevnih pritožbenih ugovorov pa v tej zadevi ni nobenega razloga, da bi se bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje lahko presodila kot sporna.
davek na promet nepremičnin - odprava oziroma razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - potek prekluzivnega roka
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožnica zaradi morebitnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 med tem upravnim sporom ne bo ostala brez možnosti zahtevati odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici in s tem ne brez učinkovitega sodnega varstva. Navedeni rok namreč sodišča ne zavezuje.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za azil - ekonomski razlogi prosilca za azil - zavrnitev pritožbe
Pritožnik v pritožbi zgolj delno ponavlja tožbene trditve, in sicer da je izvorno državo zapustil, ker ni bilo dela in da obstaja tveganje, da bo zaradi nezmožnosti živeti dostojno življenje, soočen z resničnim, osebnim in predvidljivim tveganjem, da utrpi resno škodo. Ker se je do teh trditev (pravilno) opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa, kot že navedeno, njegovim razlogom po vsebini ne nasprotuje, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče tožbo utemeljeno zavrnilo.