mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev prošnje
Zatrjevane slabe ekonomske razmere v izvorni državi ne morejo biti razlog za mednarodno zaščito. Tudi če bi pritožnik izkazal, da se tam ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
ZUP člen 80, 80/3, 276, 280, 280/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
zavrženje tožbe - zahteva za izrek odločbe za nično - direktna tožba - pristojnost upravnega sodišča - uveljavljanje ničnosti - zavrnitev pritožbe
Zakonska ureditev upravnega spora ne določa, da bi lahko stranka (neposredno) s tožbo v upravnem sporu zahtevala ugotovitev ničnosti upravnega akta.
Stranka mora torej ničnost upravne odločbe uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele po zavrnitvi tega pravnega sredstva v upravnem postopku pa je možno sodno varstvo v upravnem sporu.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2, 2-c, 6.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja tožnika odgovorni državi članici po Dublinski uredbi - sistemske pomanjkljivosti - dokazna ocena - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ni izpodbil ugotovitve sodišča prve stopnje, da ima na Hrvaškem položaj prosilca za mednarodno zaščito, zaradi česar je ta država sprejela odgovornost za obravnavo njegove prošnje. Nesporno je tudi, da je pritožnik po samovoljni zapustitvi azilnega doma v Zagrebu vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Ker je Hrvaška svojo odgovornost za obravnavanje prošnje že potrdila, je s tem vzpostavljen položaj iz točke b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti pritožnika – prosilca (saj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji), po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena4 dolžna tudi obravnavati.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev prošnje
Prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, se šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1 ali če prosilec prihaja iz varne izvorne države.
Tudi če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 33, 33/2, 35. ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-2, 63, 63/1, 63/3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status begunca - država prvega azila - posebne okoliščine - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - nestrinjanje z dokazno oceno
Koncept države prvega azila se uporabi, ko je prosilcu že podeljen status begunca v drugi državi ali zadostna zaščita, vključno z načelom nevračanja, razen če so izkazane posebne okoliščine. Prosilec lahko izpodbija uporabo tega koncepta države prvega azila s sklicevanjem na svoje posebne okoliščine.
odlog ugotavljanja davčne obveznosti - stranka postopka - davčni zavezanec - tožnik v upravnem sporu - nejasnost - ugoditev pritožbi
Čeprav je tožba vsebovala vse potrebne podatke za opredelitev tožnika iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1 (ime, priimek in njegov naslov), je bila namreč takšna opredelitev glede na specifiko obravnavanega primera (obstoj dveh oseb z istim imenom, priimkom ter naslovom) nejasna. Zato bi sodišče prve stopnje stranki moralo omogočiti, da to nejasnost (pomanjkljivost) tožbe odpravi sama. Sodišče prve stopnje pa ni ravnalo tako, saj tožnika ni pozvalo na odpravo opisane nejasnosti, temveč je njegovo voljo nadomestilo s svojo presojo, da je tožnik A. A. mlajši.
zavrženje tožbe - pravni interes - izpodbojna tožba - akt, ki nima več pravnih učinkov - stroški postopka - akcesorni zahtevek - zavrnitev pritožbe
Pritožnica si z vodenjem postopka za odpravo izpodbijanega upravnega akta ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj sta ji bili začasno zadržani mački že vrnjeni, zato za vloženo izpodbojno tožbo nima pravnega interesa.
Navedbe pritožnice, da ji je zaradi izpodbijanega upravnega akta nastala škoda (v obliki odvetniških, transportnih in veterinarskih stroškov), pri presoji pravnega interesa za izpodbojno tožbo niso pravno odločilne. Takšne, pravno odločilne, bi bile le pri presoji pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Te pa pritožnica, četudi zastopana po kvalificiranem pooblaščencu, ni postavila.
nedovoljena pritožba - oseba brez PDI - postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe
Pritožbo je vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, zato pritožba ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in novi dokazi - zavrnitev zahteve
Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati.
ZMZ-1 člen 28, 52, 52-1, 52-2, 61, 61/3, 62, 62/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - varna izvorna država - zavrnitev pritožbe
Z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi je pritožnik navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1 ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Po vsebini svoje odločitve ustvarja zgolj učinek za potek konkretnega postopka. Z njim ni odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi izpodbijani sklep spreminjal pritožnikovo obveznost iz izvršilnega naslova in s tem posegel vanjo.
ZMZ-1 člen 65, 65/1, 65/2, 65/4,. ZUS-1 člen 52, 80, 80/3, 80/3-3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - presoja tožbene novote - pogoji za uvedbo ponovnega postopka - ugotavljanje okoliščin - po uradni dolžnosti
Tožnik, ki je šele v tožbi podal navedbe, ki naj bi pomembno povečale verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, s tem ni navedel novih dejstev, ki bi se nanašale na upoštevano dejansko stanje iz sklepa toženke, torej novot v smislu 52. člena ZUS-1, ampak okoliščine, ki vzpostavljajo podlago za vložitev drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka odločanja o mednarodni zaščiti na podlagi drugega razloga preganjanja.
Sodni nadzor v upravnem sporu je namenjen preverjanju pravilnosti in zakonitosti sklepa iz 65. člena ZMZ-1 upoštevaje dejstva, navedena v okviru postavljenega zahtevka stranke (v tem primeru tožnika), na katerih tak sklep temelji. Posledično je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je tožnik skladno s 64. in 65. členom ZMZ-1 (šele) v postopku pred sodiščem upravičen navesti novo okoliščino za vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka odločanja o mednarodni zaščiti, ki naj bi pomembno povečevala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kar je materialni pogoj za dopustitev vložitve ponovne prošnje na podlagi vloženega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka (drugi odstavek 64. člena v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1).
Navajanje okoliščin, ki ne utemeljujejo pogojev za mednarodno zaščito, od pristojnega organa ne terja zastavljanja vprašanj, ki bi prosilca vodila k navajanju drugih okoliščin.
začasna odredba - odložitvena začasna odredba - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - težko popravljiva škoda ni izkazana
S posplošenim sklicevanjem na nezmožnost opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja kot posledici izrečenega ukrepa (odvzema dovoljenja) ni mogoče uspešno utemeljiti izdaje začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, ker trditve take narave same zase ne utemeljijo nastanka težko popravljive škode. Drugačno razumevanje pogoja nastanka težko popravljive škode bi pomenilo, da je v primeru, ko se ugotovi, da subjekt nadzora ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, treba začasno odredbo vedno izdati za čas do odločitve o glavni stvari v upravnem sporu. Izdajanje začasnih odredb po takem avtomatizmu pa bi izvotlilo določbe ZZavar-1 o izvajanju nadzora nad zakonitostjo izvajanja poslov zavarovalnega zastopanja na zavarovalniškem trgu.
tožba po 4. členu ZUS-1 - poseg v osebno svobodo - pripor - zavrženje tožbe - drugo učinkovito sodno varstvo - predlog za odpravo pripora - oblastno ravnanje - sklep o odreditvi pripora - zavrnitev pritožbe
Glede na to, da je bil pripor pritožniku odrejen s sklepom sodišča v kazenskem postopku, je vprašanje učinkovitosti pravnih sredstev in drugih pravnih možnosti obsojenca glede odprave pripora v povezavi z navedenim sklepom stvar ustavne skladnosti ureditve kazenskega postopka in ne vprašanje pristojnosti upravnega sodišča glede zagotavljanja dodatnega (ponovnega) sodnega varstva v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev prošnje
Prosilec je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.Tudi v primeru, če bi izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer (iz njegove izpovedi sicer izhaja, da je zaslužil dovolj za sprotno preživetje, mesečno je nekaj malega tudi prihranil), takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
ZUP člen 130, 130/1, 132, 132/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 352.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - skupna obravnava - pravni interes - enovit postopek - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe - sosporništvo
Odločitev o zavrženju tožbe prve in druge pritožnice se ne nanaša na tretjo pritožnico, zavrženje tožbe tretje pritožnice pa se ne nanaša na prvo in drugo pritožnico, zato pritožnice nimajo pravnega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje v delu, ki se nanje ne nanaša, saj s to pritožbo ne zahtevajo varstva svojega pravnega položaja. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče prve stopnje navedlo enake razloge za zavrženje.
Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 lahko tožnik v upravnem sporu uveljavlja le varstvo svojih pravic in pravnih koristi. Upravni akt se mora torej nanašati na njemu lastne pravice in pravne koristi.
Dejstvo, da je bil postopek ureditve mej in parcelacije uveden in voden za večje število zemljišč in je bilo zato v postopku udeleženih več strank ter izdana ena odločba ne pomeni, da je ta odločba enovita in zato kot pravno veljavna in učinkovita obvelja le kot celota. Udeležba večjega števila strank, to je lastnikov posameznih zemljišč, v postopku ureditve mej in parcelacije večjega števila zemljišč pomeni zgolj formalno sosporništvo, ki je po svoji vsebini (le) združitev več upravnih zadev v en upravni postopek (prvi odstavek 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), v katerem vsak lastnik oziroma solastnik posameznega zemljišča nastopa kot samostojna stranka (prvi odstavek 132. člena ZUP).
prepozno plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina - zavrnitev pritožbe
Ker je pritožnik zamudil rok za plačilo sodne takse, bi moral v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje najprej zatrjevati in izkazati, da so obstajali opravičljivi razlogi zaradi katerih plačilni nalog ni bil pravočasno plačan, na katere ni mogel vplivati in tudi sicer s svojim ravnanjem preprečiti nastanka zamude. In nadalje zatrjevati in izkazati, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil pravočasno, to je v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok oziroma, če je šele pozneje zvedel za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedel (drugi odstavek 24. člena ZUS-1).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 7, 7/1, 7/2, 12, 13, 17,. Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb člen 1, 2, 3, 5. ZZZRO člen 10.
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe Dublin III prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vloži na ozemlju katerekoli od držav članic, načeloma obravnava tista država članica, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III. Upoštevaje ta vrstni red meril je bilo tudi po presoji Vrhovnega sodišča v pritožnikovem primeru pravilno uporabljeno merilo države izdajateljice veljavnega vizuma (Nemčija), ne pa merilo vstopa na ozemlje države članice (Republika Slovenija).
Pri mednarodni zaščiti na eni strani in začasni zaščiti gre za različna statusa zaščite in za različne vsebinske pogoje, ki jih mora oseba izpolnjevati za pridobitev enega ali drugega položaja. Tako Direktiva 2001/55/ES,2 predpisuje najnižje standarde za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v matično državo (1. člen), pri čemer je začasna zaščita izredni postopek, ki tem osebam zagotavlja takojšnjo in začasno zaščito, zlasti če obstaja tudi tveganje, da azilni sistem ne bo zmožen obdelati prihoda brez neželenih učinkov na njegovo uspešno delovanje v korist zadevnih oseb in drugih oseb, ki prosijo za zaščito (2. člen, točka a). Direktiva tudi določa, da začasna zaščita ne prejudicira priznanje statusa begunca po Ženevski konvenciji (3. člen) in da se obstoj množičnega prihoda razseljenih oseb ugotovi s sklepom Sveta (5. člen).
Pri uveljavljanju sistemskih pomanjkljivosti azilnega postopka niso upoštevne vsakršne pomanjkljivosti, ampak morajo biti te sistemske, take pa so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilce ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje.
Diskrecijska klavzula iz 17. člena Uredbe Dublin III je pravica države, ne pa pravica prosilca, ki lahko zahteva njeno uporabo,
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnitev očitno neutemeljene prošnje - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - varna izvorna država
Zgolj dejstvo, da so ekonomske razmere v izvorni državi za prosilca nezadovoljive ne more biti razlog za priznanje mednarodne zaščite.
Pavšalnega sklicevanja na publikacijo ni mogoče šteti za navedbe stranke, ki bi bile zadosti vsebinsko konkretizirane, da bi bilo nanje mogoče odgovoriti. Zgolj abstraktna razprava o tam predstavljeni sodni praksi navedenih sodišč in pogledi avtorja v zvezi z njo pa tudi sicer ne morejo biti del pritožbene presoje.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2, 2/q, 40, 40/2, 40/3. ZMZ-1 člen 12, 19, 19/3, 64, 64/1, 64/3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - procesna sposobnost prosilca - nova dejstva in dokazi - dokazno breme - zavrnitev pritožbe
Okoliščine pritožnikovega zdravstvenega stanja, tudi če bi bile izkazane, niso okoliščine, ki bi utemeljevale priznanje mednarodne zaščite, zato niti dejstvo hospitalizacije niti zatrjevano stopnjevanje psihotičnih stanj ne utemeljujeta verjetnega obstoja pogojev za priznanje mednarodne zaščite, kot jih ZMZ-1 opredeljuje v 20. členu.
V okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) prošnje za mednarodno zaščito se najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi pogoj). Če obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, se obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. SEU poudarja, da gre za ločena pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje prošnje