izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba - izredna pravna sredstva - upravni postopek
Pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, morajo biti izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt.
S sklicevanjem na sicer predhodno vloženo (še pred vložitvijo vlog za odločanje o izrednih pravnih sredstvih) zahtevo na odpravo neustavnosti upravnih aktov in vzpostavitvi prejšnjega stanja ni mogoče utemeljiti izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Odločbe o izrednih pravnih sredstvih se namreč izdajajo v novih postopkih, ki so ločeni od postopka izpodbijane upravne odločbe.
zavrženje tožbe - pravni interes - prenehanje učinka izpodbijane odločbe - tožba na odpravo izpodbijanega akta - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - prepoved prodaje
Prepoved, ki je že prenehala, ne vpliva več na pravni položaj pritožnice, zato pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Ker pritožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi, je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe kršilo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
Upravno sodišče je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sprememba tožbe oziroma njena dopolnitev s postavitvijo ugotovitvenega tožbenega zahtevka ne pomeni vložitev nove tožbe, v zvezi s katero bi sodišče lahko ugotavljalo njeno pravočasnost. Gre le za pritožnikovo dopolnitev opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči. Tožbeni predlog je sicer ena izmed sestavin tožbe, vendar njegova sprememba oziroma dopolnitev med postopkom še ne pomeni, da je vložena nova tožba.
Tožnik lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni in prilagodi morebitnim drugačnim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval. Tako lahko tožnik spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo tudi z ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-36/1-4. ZUreP-2 člen 194, 194/2.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep mestnega sveta - ugotovitev javnega interesa - ni upravni akt
Sklep, s katerim je Mestni svet toženke ugotovil obstoj javne koristi za odkup oziroma razlastitev tam navedenih nepremičnin, potrebnih za rekonstrukcijo občinske ceste, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje odločitve o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov, ampak bo na njegovi podlagi toženka kot razlastitvena upravičenka šele lahko (če bo to potrebno) predlagala uvedbo razlastitvenega postopka, v katerem bo pristojna upravna enota odločila o utemeljenosti predloga.
davek na promet nepremičnin - odprava oziroma razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - potek prekluzivnega roka
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožnica zaradi morebitnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 med tem upravnim sporom ne bo ostala brez možnosti zahtevati odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici in s tem ne brez učinkovitega sodnega varstva. Navedeni rok namreč sodišča ne zavezuje.
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
zavrženje tožbe - prepozna pritožba v upravnem postopku - status rezidenta - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Ni sporno, da je bila pritožba zoper v tem sporu izpodbijano odločbo zavržena, kar ima enak učinek, kot da pritožnik pritožbe ne bi vložil. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
davek na promet nepremičnin - ureditvena začasna odredba - vezanost na sporno pravno razmerje - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - potek prekluzivnega roka - zavrnitev zahteve
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Zaradi eventualnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 pritožničina pravica, da doseže odpravo odmerne odločbe po nazorstveni pravici in s tem do učinkovitega sodnega varstva, v okoliščinah konkretnega primera ni v ničemer ogrožena. Potek roka iz 88. člena ZDavP-2 namreč ni ovira za odločanje sodišča o pritožničinem tožbenem zahtevku, saj ta rok, ki velja v davčnem postopku, sodišča v postopku upravnega spora ne zavezuje.
Sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, mora s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.
Glede na odsotnost upoštevnih pritožbenih ugovorov pa v tej zadevi ni nobenega razloga, da bi se bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje lahko presodila kot sporna.
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - začasni ukrep - potek prekluzivnega roka
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, niti ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe.
Ugoditev predlagani začasni odredbi ni mogoča niti iz razloga, ker odprava izpodbijanega akta (ugoditev tožbi) že po svoji vsebini ni začasni ukrep, ki bi uredil sporno stanje med strankama do odločitve v tem upravnem sporu (ampak bi pomenil meritorno odločitev v zadevi).
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - zavrnitev zahteve
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe, pač pa razlogi na strani sodišča v zvezi z izvedbo obravnavanega upravnega spora. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, pač pa ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za spremembo tožbe, na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako pa pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
ZMZ-1 člen 28, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - zavrnitev prošnje
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za azil - ekonomski razlogi prosilca za azil - zavrnitev pritožbe
Pritožnik v pritožbi zgolj delno ponavlja tožbene trditve, in sicer da je izvorno državo zapustil, ker ni bilo dela in da obstaja tveganje, da bo zaradi nezmožnosti živeti dostojno življenje, soočen z resničnim, osebnim in predvidljivim tveganjem, da utrpi resno škodo. Ker se je do teh trditev (pravilno) opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa, kot že navedeno, njegovim razlogom po vsebini ne nasprotuje, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče tožbo utemeljeno zavrnilo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/1, 29/2. ZUS-1 člen 76, 80, 80/1, 80/3, 80/3-3. ZPP člen 350.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi - potek roka - časovna omejenost - ugoditev pritožbi - sprememba izpodbijane sodbe - odpravljen izpodbijani akt - pravilna uporaba materialnega prava - navedbe po roku za pritožbo
Izrek sklepa tožene stranke o predaji pritožnika odgovorni državi, ki ga pritožnik izpodbija v upravnem sporu, ne vsebuje nobene časovne omejitve za predajo. To pomeni, da ta sklep v primeru, če do predaje ne pride do poteka šestmesečnega roka, ustvarja pravne učinke, ki so v nasprotju z določbo drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da izpodbijani sklep ni v skladu z materialnopravno podlago za njegovo izdajo.
Odločba o zaznambi razlastitvenega postopka in prepoved razpolaganja z nepremičninami nima pravne narave procesnega akta postopka razlastitve, čeprav z njim postopek odločanja o razlastitvi še ni končan. Stališče Upravnega sodišča, da je izpodbijana odločitev upravnega organa zgolj procesne narave, je torej napačno.
Ker še ni bilo odločeno o pritožbi zoper izpodbijano odločitev upravnega organa prve stopnje, to pomeni, da upravni akt ni postal dokončen. Zaradi tega ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu, saj dokončni akt, ki bi ga bilo glede na prvi in tretji odstavek 2. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, v času vložitve te tožbe še ni bil izdan.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 6, 6-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prošnja za azil - namera - odgovorna država za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev pritožbe
Status prosilca za mednarodno zaščito je pritožnik pridobil že s samo vložitvijo namere, kljub temu, da prošnje za mednarodno zaščito na Hrvaškem še ni vložil, ampak jo je vložil šele v Republiki Sloveniji, zato ima v Republiki Hrvaški položaj prosilca za mednarodno zaščito, zaradi česar je ta država sprejela odgovornost za obravnavo njegove prošnje.
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje.
Pritožnikove navedbe o grdem ravnanju hrvaških policistov se nanašajo na prečkanje hrvaško – bosanske meje in na obravnavo na policijski postaji, zato, tudi če so resnične, skupaj s predloženimi poročili nevladnih organizacij, različnimi članki ter mnenji in sodnimi odločbami nižjih sodišč drugih državah v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu, ki bi preprečevale pritožnikovo vrnitev na Hrvaško.
URS člen 153. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. ZPP člen 344.
zavrženje tožbe - energetsko dovoljenje - položaj stranke v upravnem postopku - resolucija - ni upravni akt po ZUS1 - zavrnitev pritožbe - vročitev odgovora na pritožbo
Resolucija Državnega zbora po ustavnem redu Republike Slovenije ni predpis, ki bi lahko imel zavezujoče učinke (153. člen Ustave) in je po svoji pravni naravi programski dokument, ki opredeljuje politiko Državnega zbora na določenem področju, kot to pravilno obrazloži tudi sodišče prve stopnje.
Resolucija v izpodbijanem delu ne ustvarja nobenih pravnih učinkov, s katerimi bi neposredno vplivala na pravni položaj fizičnih ali pravnih oseb. Vprašanje, ali kateri od predpisov nalaga upoštevanje Resolucije pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah, za odločitev v tem upravnem sporu ni bistveno. Tudi taka morebitna določba zakona ali podzakonskega predpisa namreč ne spreminja pravne narave same Resolucije. Način in dopustnost uporabe določb Resolucije v drugih upravnih postopkih je tako lahko predmet presoje le v upravnem sporu zoper akte, ki so v njih izdani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00066905
ZMZ-1 člen 64, 65. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 75, 75/1, 75/1-2. ZPP člen 226, 286b,.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna zahteva - zavrženje zahteve - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - zavrnitev nadzorstvene pritožbe
V pritožbenem postopku sta lahko predmet presoje samo izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in z njo s tem povezano postopanje tega sodišča, zato je na pritožniku, da opredeli, katero kršitev ZUS-1 je bilo v tem postopku mogoče očitati sodišču prve stopnje (npr. da bi bila nezakonito zavrnjena izvedba kakšnega predlaganega dokaza v upravnem sporu).
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za azil - nova dejstva ali dokazi - ponovna prošnja za azil iz enakih razlogov kot prva - zavrnitev pritožbe
Na podlagi 64. člena ZMZ-1 lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vloži ponovno prošnjo le, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1).
ZPP člen 112, 112/2, 367, 367/1, 374, 374/1. ZUS-1 člen 74, 74/1.
dopuščena revizija - potek roka za revizijo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - dovoljene pritožbene novote - ugoditev pritožbi - prepozna revizija
Procesno dejansko stanje glede pravočasnosti vložitve revizije je nepopolno ugotovljeno, in še ne daje podlage za zavrženje revizije kot prepozne na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in prvega odstavka 374. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo Upravnemu sodišču v nov postopek.