PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00029413
ZUS-1 člen 20, 20/2. ZMZ-1 člen 23, 23/2, 24, 25, 25/2, 26, 26/1-1, 27, 27/5-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 15, 15/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznan status begunca - zaključena glavna obravnava - verodostojnost prosilca - sprememba spola - posebna družbena skupina - preteklo ali bodoče preganjanje - zaščita v izvorni državi - nedržavni subjekt preganjanja
Odločanje upravnega sodišča v sporu polne jurisdikcije ni ponovitev upravnega postopka pred drugim pristojnim organom (sodiščem), ampak je odločanje na podlagi tožbe, s katero je zahtevana sprememba upravnega akta, kar pomeni odločanje v sporu dveh strank. V tem sporu pa mora glede na 212. člen ZPP vsaka od njiju izpolniti dolžnost trditvenega in dokaznega bremena in s tem prevzeti odgovornost za izid postopka.
Na načelni ravni je mogoče pritrditi, da preganjanje samo po sebi ne opredeljuje posebne družbene skupine. Vendar je v obravnavanem primeru, ko ta okoliščina ni bila sporna, treba uporabo informacij, ki poročajo o dejanjih zoper pripadnike LGBTI, razumeti le v smislu dodatne podkrepitve, da v Srbiji družba navedene osebe še vedno dojema kot različne in torej s posebno identiteto (druga alineja petega odstavka 27. člena ZMZ-1).
Opredelitev nedržavnega subjekta preganjanja (24. člen ZMZ-1) temelji na objektivnih okoliščinah, ki izhajajo iz informacij o izvorni državi, o sposobnosti in pripravljenosti subjektov zaščite, da zaščito tudi dejansko izvajajo.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - štetje roka za vložitev tožbe
Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot zatrjuje pritožnik. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi navedenega dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - združitev družine - družinski član prosilca - razširitev kroga družinskih članov - dolžnost preživljanja staršev - posebne okoliščine
Besedna zveza "drug sorodnik" iz četrtega odstavka 47.a člena ZTuj-2 se lahko nanaša le na sorodnika, ki ne izpolnjuje pogojev, opredeljenih v drugem odstavku navedenega člena ZTuj-2, torej tudi na starše begunca, ki jih begunec ni dolžan preživljati (kakršen je obravnavani primer). Namen zakonodajalca je namreč bil zagotoviti pravico do združitve družine ne le t.i. primarni družini, temveč tudi življenjskim skupnostim, ki so v bistvenem podobne primarni družini. Po razlagi, za katero se zavzema toženka, bi bil družinski član po četrtem odstavku 47. člena ZTuj-2 lahko drug (od tožnika bolj oddaljen) sorodnik, starš pa ne, tudi če bi v obeh primerih obstajale enake posebne okoliščine (npr. potreba po fizični skrbi, varstvu, zaščiti), ki so v zakonu primeroma naštete.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - procesne predpostavke za tožbo in začasno odredbo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je torej vložitev tožbe, ki mora biti pravočasna, popolna, razumljiva ter izpolnjevati druge z zakonom določene pogoje, da lahko uspešno prestane predhodni preizkus. Presoja procesnih predpostavk za tožbo oziroma za vsebinsko odločanje mora torej še pred odločitvijo o začasni odredbi zajeti poleg drugega tudi presojo, ali ima tožeča stranka aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijani akt.
začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Pritožnica temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe (nastanka težko popravljive škode) ni izkazala. Konkretno bi namreč morala navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva. Pritožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe v smislu izkazovanja težko popravljive škode navedla zgolj to, da je upokojena in da bi jo takojšnja izvršitev denarne kazni lahko zelo prizadela in onemogočila celo njeno preživljanje. Te navedbe, brez kakršnihkoli dokazil, za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu ne zadoščajo.
ZUS-1 člen 2, 2/2. ZSkuS člen 3, 4, 4-8. ŠU-3 člen 4, 69. ZUP člen 2, 4. Pravilnik o ustanavljanju novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije (2015) člen 6, 6/1, 7, 7/4, 12, 20, 14, 14/1, 15, 15/4.
zavrženje tožbe - Študentska organizacija Slovenije - ni upravna zadeva - javnopravna zadeva - interni akt - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - sodno varstvo v upravnem sporu
Odločanje o priznanju oziroma ugotovitvi statusa organizacijske oblike ŠOS ni upravna zadeva, saj pri tem ne gre za odločanje o pravici s področja upravnega prava in tudi ne za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP oziroma za javnopravni spor po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, zato pritožnica ne more uveljavljati molka organa in na tej podlagi zahtevati odločitve v sporu polne jurisdikcije in tudi ne izdaje akta.
ZPP člen 95, 95/2, 96, 108, 374. ZMZ-1 člen 71, 71/5.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - mednarodna zaščita - novo pooblastilo za revizijo - posebno pooblastilo - generalno pooblastilo - pooblaščenec - ministrstvo - delovne izkušnje - zastopanje - ugoditev pritožbi
Novo pooblastilo je tisto pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Zakon ne zahteva, da je v pooblastilu izrecno navedena tudi opravilna številka sodbe, zoper katero se revizija vlaga, oziroma opravilna številka sklepa, s katerim je bila revizija dopuščena.
ZMZ-1, ureja sodno varstvo ter s tem povezan postopek s tožbo pred Upravnim sodiščem, revizija pa je izredno pravno sredstvo, ki ni urejeno v ZMZ-1, ampak jo urejata ZUS-1, predvsem pa ZPP. In iz obeh predpisov jasno izhaja, da se lahko revizijo vloži samo po osebi, ki ima opravljen PDI. Stališče, da bi moral imeti pooblaščenec ministrstva za vložitev revizije poleg PDI še pet let delovnih izkušenj na področju mednarodne zaščite, torej ni pravilno.
začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - pavšalne navedbe
Tudi če drži pritožbena navedba, da zaradi učinkovanja izpodbijanega dovoljenja takega dovoljenja za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice ni mogoče izdati drugi pravni osebi, to samo po sebi ni razlog za izdajo začasne odredbe. Če je tako pravno stanje podlaga za nastanek škode, jo mora stranka izkazati. Te pa pritožnik s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspel izkazati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00029037
ZUS-1 člen 27, 27/1, 38, 38/3, 45, 45/1, 59. ZUP člen 62, 62/1, 177. ZPP člen 11, 285.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prevod listine - odločanje na podlagi listine v tujem jeziku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - glavna obravnava - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Dejstvo, da neka listina ni bila prevedena, ne pomeni, da dokaz ni bil izveden, niti da tak dokaz ne bi omogočal ugotavljanja dejanskega stanja. Upravni organ lahko dokazno oceno sprejme na podlagi vseh (relevantnih) dokazov, torej tudi neprevedenih, če jih razume in če jih razume tudi prosilec. Prosilec pa ima seveda pravico biti seznanjen s tako dokazno oceno in ji tudi ugovarjati. To pa se zagotavlja z ustrezno obrazložitvijo dokazne ocene in ne s prevajanjem dokazov.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je presodilo, da je med strankama sporno dejansko stanje, opraviti glavno obravnavo. Na podlagi prvega odstavka 45. člena ZUS-1 pa mora predsednik senata že pred glavno obravnavo ukreniti vse, kar je potrebno, da se spor reši. Od strank lahko zahteva tudi predložitev listin ali pridobitev potrebnih podatkov. Gre za pooblastilo sodniku, ki ga ima v okviru materialnoprocesnega vodstva s ciljem, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00029421
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 28, 28-3. ZPP člen 214, 214/1. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - status subsidiarne zaščite - ponovljen postopek - razlogi preganjanja - politično prepričanje kot razlog preganjanja - krvno maščevanje med Hazari in Afganistanci - varna izvorna država - nesporno dejstvo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - letalski prevoz - neizkazana resna škoda - notranja razselitev - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev tožbe
Ker dejstvo med strankama ni sporno, lahko Vrhovno sodišče le pritrdi pritožbenemu očitku o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ne da bi za to moralo izvesti dokaze na glavni obravnavi (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu).
Splošne pomanjkljivosti izvajanja prevozov v izvorni državi, ki so jih deležni vsi uporabniki teh storitev, in možnost nastanka škode zaradi teh pomanjkljivosti ne more biti podlaga za priznanje subsidiarne zaščite, saj ne gre za namerno diskriminatorno obravnavo prav določenih skupin letalskih potnikov, med katere bi sodil tudi tožnik.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2, 2-d, 9, 10, 10-d, 20, 20-3, 20-5. ZMZ-1 člen 15, 20, 20/2, 26, 26/2, 26/2-1, 26/2-6, 27, 27/5, 27/9. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - priznan status begunca - odločanje v sporu polne jurisdikcije - pritožba tožene stranke - prosilec iz Afganistana - mladoletnik brez spremstva - mladoletni otroci - posebna družbena skupina - načelo največje koristi otroka - smernice
Sodišče prve stopnje je pravilno materialnopravno določilo (identificiralo) posebno družbeno skupino otrok iz Afganistana brez stika s starši. Ob ugotovljenih specifičnih okoliščinah obravnavanega primera (ki med strankama niso bile sporne) pravilno prepoznalo tožnika kot pripadnika te posebne družbene skupine.
OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00028676
URS člen 19, 21, 34, 35, 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZPP člen 19, 23. ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3. OZ člen 134. ZPP člen 1, 23.
procesne predpostavke za vložitev tožbe - subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva človekovih pravic - plačilni nalog - postopek o prekršku - drugo primarno sodno varstvo - drugo učinkovito sodno varstvo - ni upravni akt - ravnanje policije - kršitev osebnostnih pravic - oblika tožbenega zahtevka - odškodninski zahtevek - ugotovitveni zahtevek - pravdni postopek - odstop stvarno pristojnemu sodišču
Niti dejanje policistov v obravnavanem primeru niti izdani plačilni nalog, ki ga je PP Slovenske Konjice izdala v postopku o prekršku, ne predstavljata upravnega akta v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Za ugotovitev nezakonitosti plačilnega naloga oziroma za njegovo odpravo je zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku, zato niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora.
Sodno varstvo osebnostnih pravic je na podlagi 1. člena ZPP zagotovljeno v civilnem sporu po pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.
Glede na dejansko stanje zadeve pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje o zahtevani začasni odredbi, saj si tudi v primeru ugoditve zahtevi in izdaji predlagane začasne odredbe svojega pravnega položaja ne bi več mogel izboljšati. S predlagano začasno odredbo (ki jo je vložil skupaj s tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa toženke) je namreč zahteval zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa toženke (in s tem zadržanje predložitve seznama primernih kandidatov predstojniku) in zadržanje izbire in imenovanja kandidata na položaj generalnega direktorja FURS. Tako odločitev pa je tožena stranka (glede na obvestilo) že sprejela, zato si tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
mednarodna zaščita - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - opravljena glavna obravnava - verodostojnost in verjetnost izjav prosilca - stopnja prepričljivosti - informacije o izvorni državi - osebne okoliščine prosilca
Glede na pridobljene informacije o stanju v izvorni državi in pritožnikove osebne okoliščine pritožnik zaradi golega dejstva izvršenega krsta v tujini, s katerim bi bile seznanjene tudi iranske oblasti, v povezavi z nepristnostjo novega verovanja ne bo izpostavljen dejanjem, ki bi narekovale njegovo zaščito z enim od statusov mednarodne zaščite.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00030206
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 23, 24, 27, 30, 30/2, 49, 49/1-3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status begunca - opravljena glavna obravnava - odločanje v sporu polne jurisdikcije - razlogi preganjanja - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno - spremenjeno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - učinek ex nunc
Zmotna dokazna ocena je posledica procesne napake neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. V primerih ko ta ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa omenjena določba ZPP, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka. Vendar je kršitev 8. člena ZPP podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili). Tako je dokazna ocena, na kateri temelji sodna odločba, zavezana k razumni ter logično vzdržni in preverljivi argumentaciji. Sodišče mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Končna ocena pa mora temeljiti tudi na "uspehu celotnega postopka", torej na celoti procesnega dogajanja, ki vključuje tudi navedbe strank, njihova procesna dejanja in način sodelovanja v postopku ipd.
Pridevnik "popolna" v tretjem odstavku 46. člena Procesne direktive II potrjuje, da mora sodišče obravnavati tako elemente, ki jih je organ za presojo upošteval ali bi jih lahko upošteval, kot elemente, ki so se pojavili po tem, ko je ta organ sprejel odločbo. Ta zahteva izhaja iz načela nevračanja. Taka presoja namreč omogoča izčrpno obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ne da bi bilo treba spis vrniti organu v presojo.
tožba po 4. členu ZUS-1 - pravočasnost tožbe - pravna sredstva v upravnem sporu - dovoljenost pritožbe - ugotovljeno drugačno dejansko stanje
Rok za vložitev tožbe (30 dni) je treba uporabiti tudi pri tožbah iz 4. člena ZUS-1.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tako imenovanem rednem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost aktov uprave, je pritožba dovoljena le, kadar sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje in na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt.
ZDT-1 člen 72, 72/1-7, 72/2-5, 74. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4, 4.
državni tožilec - državnotožilski svet - ocena tožilske službe - strokovno opravilo - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - prenehanje državnotožilske funkcije - ugotovitvena odločba - tožba po 4. členu ZUS-1
Ocena državnotožilske službe je po svoji vsebini strokovno opravilo in ne upravno odločanje. Zakonska posledica ocene, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi, je res v tem, da mu z dnem, ko mu je vročena dokončna negativna ocena preneha funkcija, vendar pa, lahko ta posledica po svoji naravi nastane le na podlagi posamičnega in konkretnega upravnega akta, ki ga izda pristojni organ. Pristojnost za odločitev o prenehanju državnotožilske funkcije pa zakon izrecno podeljuje Vladi, ki o tem izda ugotovitveno odločbo, zoper katero ima državni tožilec zagotovljeno sodno varstvo. Pritožnica je to sodno varstvo tudi uveljavljala in s tožbo zoper ugotovitveno odločbo Vlade uspela.
ZPP člen 374, 374/2. ZPP-E člen 125, 125/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nedovoljena revizija - vložitev predloga za dopustitev revizije - nedopuščena revizija
Drugi odstavek 374. člena ZPP, na katerem temelji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, določa, da je revizija nedovoljena, če (med drugim) ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj pritožnici predloga za dopustitev revizije sploh nista vložili (in tega v pritožbi ne izpodbijata). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Revizija pritožnic je bila torej nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski član - fikcija umika - ustavitev postopka - vročitev pisanj - pomota pri vročitvi - tek roka - ugoditev pritožbi
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje sicer pravilno pritrdilo tožbenemu stališču, da vročitev poziva PIC ni bila pravilna. Vendar za sklepanje, da tožnik obravnavanega poziva na predložitev dokazil ni prejel, ne v izpodbijanem sklepu ne v tožbenih trditvah ni imelo podlage. Glede na tožbene navedbe bi zato sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, kdaj je bila vročitev na drug način opravljena in v nadaljevanju presoditi tožbene navedbe v okviru pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je mogoče na podlagi tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2 postopek ustaviti.