ZDavP-2 člen 74, 74/3, 283, 321. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11, 131.
davki - davek od drugih dohodkov - objektivne okoliščine - davčna goljufija - simuliran (navidezni) pravni posel
V zadevi so podane številne objektivne okoliščine - indici, iz katerih izhaja, da je tožnik vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo davčno goljufijo in je takšne posle zavestno sklepal ter svojo pravo voljo davčnemu organu zavestno prikril.
visokošolski strokovni študijski program - dodiplomsko oziroma podiplomsko izobraževanje - izpolnjevanje študijskih obveznosti - oprava manjkajočih izpitov
Iz točke 7 študijskega programa B je razvidno, da tisti, ki se odločijo za diplomsko nalogo s področja D, morajo predhodno opraviti pregledni diplomski izpit s področja E. Sodišče ugotavlja, da se je tožnica odločila za diplomsko nalogo s področja D. Glede na vsebino študijskega programa B v odločitvi tožene stranke ni nobenih elementov arbitrarnosti. Ker te obveznosti tožnica ni opravila, v postopku ni izkazala, da je opravila vse obveznosti po študijskem programu in da bi ji tožena stranka morala izdati diplomo.
Ni relevantno to, kaj je določeno v elektronskem indeksu, ampak so relevantne lahko le tiste študentske obveznosti, ki jih določa akreditiran študijski program.
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki
Odredba o odsvojitvi delnic iz 267. člena ZBan-2 je edini ukrep zoper neupravičenega kvalificiranega imetnika delnic, ki ga določa ZBan-2. Pravilnost in zakonitost Odredbe se presoja po stanju v času njene izdaje.
Tožena stranka je napravila napačno dokazno oceno, ko ni sledila mnenju izvedenke, saj je že iz fotografij nedvomno razvidno, da je vlaga prisotna. Torej so bili zmotno presojani dokazi, saj je ugotovljeno dejansko stanje v nasprotju s podatki spisa.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in novi dokazi - vsebinska presoja - upravni postopek
Tožnik je predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih razlogov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov.
Pristojni organ zahtevo za uvedbo ponovnega postopka zavrže, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za vložitev ponovne prošnje za mednarodno zaščito, kar pomeni, da se opravi vsebinska presoja ter medsebojna analiza navedenih dejstev oziroma predloženih dokazov iz prvotnega postopka ter postopka v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka. V predmetni zadevi torej ne gre za zavrženje zahtevka iz formalnih razlogov po ZUP, ampak za presojo, ali gre glede na vsebino novih dejstev ali novih dokazov za takšne okoliščine, ki pomembno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito.
odsvojitev delnic - imetniki delnic - hranilnica - ukrepi za stabilnost bank - usklajeno delovanje
V predmetni zadevi je svet Banke Slovenije po izvedenem postopku nadzora nad tožnico, kot subjektom nadzora, sprejel Odredbo, s katero je izrekel ukrep nadzora zoper nezakonite kvalificirane imetnike delnic hranilnice v okviru svojih zakonskih pristojnosti nadzora. Banka Slovenije ima pri izvrševanju svoje nadzorne funkcije kot strokovni organ, ki odloča na podlagi kompleksnih gospodarsko-finančnih ocen in predvidevanj, določeno polje strokovne presoje pri načinu opravljanja nadzorne funkcije in pri izbiri ukrepov.
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da so podane okoliščine, ki kažejo na usklajeno delovanje (dejavniki usklajenega delovanja), kot jih opredeljujejo Skupne smernice o skrbni oceni pri pridobitvah in povečanjih kvalificiranih deležev v finančnem sektorju v točki 4.6. oz. delničarski sporazum navedenih družb in sicer: njihovi posamezni lastniki so sorodstveno povezani, pojavljajo se kot zastopniki druge družbe, skupno vlagajo zahteve za izdajo soglasja za opravljanje dejavnosti, so medsebojno lastniško in upravljalsko prepletene, na sejah skupščine hranilnice predlagajo vsebinsko podobne in dopolnjujoče sklepe, zoper skupščinski sklep hranilnice v drugem krogu dokapitalizacije vlagajo dopolnjujoča si pravna sredstva, v časovnem zaporedju so vstopale v lastništvo hranilnice in si medsebojno prenašale delnice hranilnice, so za nakup delnic hranilnice uporabile sredstva drugih družb, ki so lastniško povezane oziroma prepletene in so na sejah skupščine hranilnice usklajeno glasovale.
V davčnem pravu do pobota pride ex lege, tj. po sili zakona, davčni organ pa nato takšen zakonski pobot le še ustrezno dokumentira v svojih evidencah in o njem obvesti zavezanca za davek. Vsled navedenega z obvestilom zavezancu za davek davčni organ ne ustvarja nobenih pravnih posledic oz. takšno obvestilo nima nobenega normativnega učinka, temveč gre, kot to pove že ime, le za obvestilo.
Čim obvestilo samo po sebi ne ustvarja pravic in dolžnosti, pa ga ni mogoče obravnavati, kot da gre za odločbo (s katero je bilo meritorno odločeno v konkretni upravni zadevi), ki bi jo bilo moč izpodbijati s pritožbo po 229. členu ZUP, zato je treba po drugem odstavku 240. člena ZUP takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 15, 25, 25/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - uvrstitev na prednostno listo - izbris iz evidence
Pravno odločilna dejstva v obravnavani zadevi, v kateri je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o izbrisu tožnice s seznama, na katerega je bila uvrščena z odločbo prvostopenjskega organa z dne 22. 4. 2017, odpravi cit. odločbe in prenehanju upravičenj tožnice iz naslova Javnega razpisa, so tista, ki jih kot takšna določa drugi odstavek 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: (i) da se upravičenec iz seznama (ii) ne odzove na (iii) ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi pogodbe. V obravnavani zadevi je bila tožnica nesporno upravičenec iz seznama iz prvega odstavka 25. člena Pravilnika, tožnica pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni osporavala, da jo je najemodajalec ponovno, torej več kot enkrat pozval k sklenitvi najemne pogodbe in/ali da se sama temu pozivu ni odzvala na način sklenitve najemne pogodbe.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220.
carina - odmera uvoznih dajatev - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - poročilo OLAF - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera - odgovor na tožbo
Tožnik se v obravnavani zadevi ne more sklicevati na svojo dobrovernost. Tožbene navedbe, da tožnik nima znanj in pooblastil, kakršna ima OLAF, in da zato napake carinskih organov ni mogel odkriti, ne prestanejo resnega preizkusa. Preverba vseh okoliščin uvoza in pridobitev dodatnih podatkov pri izvoznikih je na deklarantu, torej tožniku, še toliko bolj, kolikor obstajajo kakšni razlogi za sum ali druge okoliščine, ki narekujejo povečano opreznost. Ravno deklarant ima neposredno možnost preverjanja vseh okoliščin, zato je prvenstveno na deklarantu tudi zavrnitev sprejema mandata, kolikor ni gotov v vse okoliščine, v nasprotnem primeru pač nosi odgovornost.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - predhodno vprašanje
Stališče, ki ga je zavzelo Ustavno sodišče in po katerem odločanje o obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova in zato ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopi v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika, po mnenju Vrhovnega sodišča, na katero v sklepu odkazuje Ustavno sodišče, pomeni, da je davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo. Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika, je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen - pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
ZEKom-1 člen 191, 191/3. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi upravnega postopka - sklep o združitvi postopkov - zavrženje tožbe - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - podelitev radijskih frekvenc
Tako za odločbo agencije kot za sklep agencije, izdana v upravnem postopku, velja, da sta dokončna ter da zoper odločbo in sklep agencije pritožba ni dovoljena. Ne ZEKom-1 ne drug zakon, ki bi urejal delovanje agencije, namreč ne določata drugače.
Izpodbijana sklepa o združitvi zadev v en postopek oziroma o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ne štejeta. Zato takih sklepov v upravnem sporu samostojno s tožbo ni mogoče izpodbijati.
Prenos radijske frekvence je mogoč le pod pogoji iz 55. člena ZEKom-1, med katerimi je tudi njeno predhodno soglasje. Po zakonu ni ovire, da se imetnik (so)uporabi frekvence odpove, vendar to ne pomeni, da se lahko odpove v korist določeni osebi. V tem primeru bi šlo namreč prav za tak prenos, za katerega veljajo pogoji iz 55. člena ZEKom-1.
Stroški gradnje komunalnih vodov za individualno priključitev objekta, ki ne predstavljajo javnega komunalnega omrežja in stroški fizične priključitve objekta na obstoječo komunalno opremo, pa niso predmet odmere komunalnega prispevka in niso vključeni v odmerjeni znesek komunalnega prispevka. To pa pomeni, da je stroške individualnih priključkov (ki se potem sicer priključijo na javno infrastrukturo) dolžan nositi sam investitor, torej v tem primeru tožnik. Tožniku pa je bil tudi zaračunan komunalni prispevek za opremo, ki jo je dolžna zagotavljati lokalna skupnost (torej vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, ceste, objekti ravnanja z odpadki, odprte javne površine), ne pa druga oprema, ki jo je tožnik tudi sam zgradil (tj. priključek na elektriko in javno telekomunikacijsko omrežje).
inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato po svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.
Toženka v odgovoru na tožbo pojasni, da je pred izdajo izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti pridobila tudi kopijo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki je bila izdana prejšnjima lastnikoma. Nadalje šele v odgovoru na tožbo dodatno pojasnjuje svoje razloge glede tega, čemu šteje, da je površina pod izzidkom uporabna, tj. da gre za nadstrešek, saj je površina namenjena parkiranju, na kar je lahko tožnica odgovorila šele v pripravljalni vlogi, in sicer s tem, da bo v pritlični etaži prazen prostor, in da sta vozili narisani zgolj na delu izzidka. Po presoji sodišča je s takim vodenjem upravnega postopka prišlo do kršitve 9. člena ZUP.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je popolnoma izostala vsebinska presoja ugovornih navedb, ki se nanašajo na tožnikovo zatrjevanje o obstoju njegove aktivne legitimacije za vložitev ugovora zaradi njegovega položaja zastavnega upnika v razmerju do njegovega dolžnika – imetnika prejšnje blagovne znamke, skupaj z vsebinsko oziroma primerjalno opredelitvijo v zvezi s predpisi, ki jih tožnik uveljavlja v ugovoru, in ki po njegovem mestu terjajo širšo razlago določbe ZIL-1, kot to v svojem sklepu meni organ.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj - trditveno breme
Presoja objektivnega pogoja, ki je določen v 24. členu ZBPP se nanaša na vsako posamezno konkretno zadevo, za katero prosilec prosi za BPP in v zvezi s katero mora navesti prosilec okoliščine in dejstva (kot to prosilcu nalaga že sam zakon), da je možno oceniti, ali je ta pogoj izpolnjen.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je popolnoma izostala vsebinska presoja ugovornih navedb, ki se nanaša na zatrjevanje tožnika o obstoju njegove aktivne legitimacije za vložitev ugovora zaradi njegovega položaja zastavnega upnika v razmerju do njegovega dolžnika - imetnika prejšnje blagovne znamke, vključno z (vsebinsko oziroma primerjalno) opredelitvijo v zvezi z v ugovoru uveljavljanimi materialnimi predpisi, ki pridejo v tem primeru v poštev in ki po mnenju tožnika terjajo širšo razlago določbe 101. člena ZIL-1, kot jo obrazlaga organ v svojem sklepu.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - predhodno vprašanje
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 je dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo. Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen – pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
ZVZD-1 člen 68, 68/1, 68/1-1, 69. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (2011) člen 3, 19, 19/1.
varnost in zdravje pri delu - ukrep delovnega inšpektorja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja - retroaktivnost
ZVZD‑1 v 1. alinei prvega odstavka 68. člena jasno določa, in to nespremenjeno velja tako v času izdaje dovoljenja tožnici kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, da se imetniku dovoljenje odvzame, če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja (slednje pa po pooblastilu iz 70. člena istega zakona določi minister s podzakonskim aktom - pravilnikom). To pomeni, da že sam zakon ne predvideva, da imetnik po tem, ko mu je dovoljenje enkrat izdano, ni več podvržen izpolnjevanju pogojev, ampak, nasprotno, predvideva celo možnost odvzema dovoljenja ob neizpolnjevanju pogojev, pri čemer pa nikjer v zakonu ni predpisano, da se pogoji v času ne bodo spreminjali.