davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - predhodno vprašanje
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 je dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo. Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen – pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220.
carina - odmera uvoznih dajatev - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - poročilo OLAF - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera - odgovor na tožbo
Tožnik se v obravnavani zadevi ne more sklicevati na svojo dobrovernost. Tožbene navedbe, da tožnik nima znanj in pooblastil, kakršna ima OLAF, in da zato napake carinskih organov ni mogel odkriti, ne prestanejo resnega preizkusa. Preverba vseh okoliščin uvoza in pridobitev dodatnih podatkov pri izvoznikih je na deklarantu, torej tožniku, še toliko bolj, kolikor obstajajo kakšni razlogi za sum ali druge okoliščine, ki narekujejo povečano opreznost. Ravno deklarant ima neposredno možnost preverjanja vseh okoliščin, zato je prvenstveno na deklarantu tudi zavrnitev sprejema mandata, kolikor ni gotov v vse okoliščine, v nasprotnem primeru pač nosi odgovornost.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 15, 25, 25/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - uvrstitev na prednostno listo - izbris iz evidence
Pravno odločilna dejstva v obravnavani zadevi, v kateri je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o izbrisu tožnice s seznama, na katerega je bila uvrščena z odločbo prvostopenjskega organa z dne 22. 4. 2017, odpravi cit. odločbe in prenehanju upravičenj tožnice iz naslova Javnega razpisa, so tista, ki jih kot takšna določa drugi odstavek 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: (i) da se upravičenec iz seznama (ii) ne odzove na (iii) ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi pogodbe. V obravnavani zadevi je bila tožnica nesporno upravičenec iz seznama iz prvega odstavka 25. člena Pravilnika, tožnica pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni osporavala, da jo je najemodajalec ponovno, torej več kot enkrat pozval k sklenitvi najemne pogodbe in/ali da se sama temu pozivu ni odzvala na način sklenitve najemne pogodbe.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka
Med strankama ni sporno, da odvetnik, ki je interesno povezan s prizadeto stranko, na seji občinskega sveta v času odločanja o pritožbi ni bil pasiven, in da je bil prisoten na seji mandatne komisije, iz katere je bil pritožnik predhodno upravičeno izločen oziroma zamenjan. Že ti dve okoliščini skupaj zadoščata za presojo, da je bil postopek sprejemanja odločitve o pritožbi nepošten z vidika standarda enakega varstva pravic kandidata, ki je bil izvoljen, in je prizadeta stranka v tem upravnem sporu, v razmerju do neizvoljenega kandidata, ki uveljavlja sodno varstvo pravice iz 43. člena Ustave RS.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin
Toženka bi morala za vsako predmetno nepremičnino posebej ugotoviti, ali je podana ovira za njeno vrnitev v naravi, katera je ta ovira, ter jo ustrezno argumentirati. Če meni, da gre pri vseh obravnavanih nepremičninah za del kompleksa, kar bi pomenilo oviro iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, pa tudi to ugotovitev argumentirati. Pri tem je treba izhajati iz namena ureditve iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, ki je v tem, da se prepreči, da bi z vrnitvijo podržavljene nepremičnine prišlo do bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti, ki jo z določenim vsebinsko povezanim načinom izrabe, tvori ena ali več nepremičnin, oziroma do bistvene okrnitve izrabe prostora.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - ustna odločba - pisna odločba
Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora. Zato je za izdajo izpodbijane odločbe nepomembno, ali je tožeča stranka še pred njeno izdajo izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1.
ZGJS člen 3, 5, 5/2, 9, 9/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1, 149/3. Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 11, 11/1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Tožnikova obveznost priključitve objekta na javni vodovod izhaja že iz zakona, Uredba o oskrbi s pitno vodo pa možnosti priključitve veže na odvajanje in čiščenje komunalne vode, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (prvi odstavek 11. člena). Obveznost priklopa na vodovodno omrežje torej smiselno vsebuje tudi ureditev odvajanja odpadne vode, vendar pa ta obveznost ne pomeni nove obveznosti, ki bi jo uredba določala samostojno, saj zavezancu zgolj nalaga, da mora odvajanje vode urediti v skladu s področnimi predpisi.
ZUstS člen 44. ZDavNepr člen 33. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 18.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - razveljavljen zakon - vrednost točke
Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se lahko uporablja le v vsebini, kakršna je veljala ob prenehanju njegove veljave. Navedeno velja tudi glede spreminjanja (določanja nove) vrednosti točke. Zato v obravnavani zadevi ni bilo pravne podlage, da bi se z ugotovitvenim sklepom na novo določala vrednost točke za odmero NUSZ za leto 2015, ampak ugotovitveni sklep lahko pomeni zgolj uporabo določb Odloka o revalorizaciji predhodno določene vrednosti točke.
ZVMS člen 28, 28/2, 28/3. Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES člen 11, 11/4.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - živila živalskega izvora - označevanje živil
Točka 5 priloge II Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporab, ki se nanaša na hišne živali, je v razmerju do Priloge VII specialnejša, saj se nanaša na ''hišne živali'', medtem ko se Priloga VII nanaša na ''živali ki niso namenjene proizvodnji živil'', prav tako pa je specialnejša od določbe 1. točke poglavja II Priloge VII, na kateri izpodbijana odločitev temelji, saj se ne nanaša le na pse in mačke (hišne živali), ampak tudi na ''kožuharje'', ki ne sodijo med hišne živali.
ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218.c, 218.c/1, 218.c/6.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podatki iz uradnih evidenc - neto tlorisna površina
NUSZ je bilo odmerjeno izključno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, torej v skladu z zakonskimi določbami. Te določbe toženki ne dajejo podlage, da bi pri odmeri upoštevala katere druge podatke, niti ji ne nalagajo preverjanja površine predmetne nepremične na kakšen drug način. Povedano drugače: odmera NUSZ, ki bi se opirala na podatke, ki bi se razlikovali od podatkov v REN, bi bila nezakonita. Pravilno je torej tudi toženkino stališče, da bi morala tožnica, če je menila, da podatki, ki so vpisani v uradne evidence niso pravilni, poskrbeti za popravo podatkov v teh evidencah, ne more pa drugačnih podatkov uveljavljati v postopku za odmero NUSZ.
Nadomestilo je treba odmeriti od neto tlorisne površine poslovnega objekta, ki v obravnavanem primeru izhaja iz evidence REN, in ne zgolj od uporabne površine poslovnega objekta.
državni tožilec - prenehanje državnotožilske funkcije - odločba vlade - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Posledica negativne ocene državnotožilske službe (prenehanje državnotožilske funkcije) nastopi šele z izdajo ugotovitvene odločbe, ki jo izda Vlada, zato mora biti ta ustrezno obrazložena, saj je le tako prizadeti osebi omogočeno učinkovito sodno varstvo.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-13, 38, 38-7. ZGO-1 člen 28, 28/2.
disciplinski postopek - disciplinska kršitev - konkretizacija kršitev - Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - arhitektura - pooblaščeni arhitekt - odgovorni projektant arhitekture
Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve.
upravni postopek - ničnost odločbe - upravna zadeva
Odredba sodišču, naj v zemljiški knjigi na podlagi izreka ničnosti odločbe o vrnitvi premoženja na podlagi ZPVAS izvede vknjižbo lastninske pravice v korist tožnice kot prejšnje zemljiškoknjižne lastnice, ni upravna stvar v smislu navedenih določb ZUP, saj za to v prvem odstavku 281. člena, niti v kateri drugi določbi ZUP ni pravne podlage.
V obrazložitvi odločbe je v zadostni meri pojasnjeno, zakaj mora tožnica izvršiti naložene ukrepe v odrejenem roku in zakaj tega roka ni mogoče podaljšati.
ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - občinski prostorski plan - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja
Zakon določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele, za katere je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Šteje se, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - kategorizirana javna cesta - dovoljenje - oglaševanje na javnem mestu - javna površina - lastninska pravica - uporaba nepremičnine
Pri presoji, ali gre za javno mesto oziroma javno površino, je treba poleg lastništva parcel upoštevati tudi druga dejstva, med drugim tudi okoliščino, da tožeča stranka ti zemljišči vseskozi uporablja in skrbi za travnato površino. To dejstvo je povezano s pogodbo, sklenjeno dne 27. 5. 2003 med tožečo stranko in družbo D. d.d., kar vse je pomembno zaradi ugotavljanja, ali je mogoče predmetni zemljišči opredeliti kot javno mesto
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-Č.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - vrednotenje - prosta presoja dokazov - dokazno breme - prekluzija
Tožnica tudi po dopolnitvi predloga za napredovanje ni izkazala pridobitve oz. doseganja dodatnih točk za opravljeno strokovno delo, ki se v skladu s pravilnikom točkuje s štirimi točkami, ker za to ni predložila takšnih dokazil, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti, to je na stopnji gotovosti toženki omogočali ugotoviti, da je strokovno delo, ki ga je pripravila in izvedla, samostojni referat.
igre na srečo - soglasje za pridobitev deleža koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo - izdaja soglasja - neizpolnjevanje pogojev
Po mnenju sodišča „zgodovina pravne osebe“ nedvoumno vsebuje navedbo in opis dejavnosti, ki jih je vlagatelj opravljal do vložitve vloge, torej izkušnje. Navodilo naj vlagatelj predloži drugo dokumentacijo za katero meni, da bo na njeni podlagi izkazal svojo primernost in pozitivni vpliv na razvoj dejavnosti, ki jo želi prevzeti/izvajati, pa po mnenju sodišča vsekakor vsebuje tudi priporočila.
odmera komunalnega prispevka - nadomestna gradnja ali nov objekt - komunalni priključki - rekonstrukcija ali novogradnja - požarna varnost
Odlok in ZGO-1B pogojujeta za priznavanje „nadomestne gradnje“ le gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer morebitna uporaba obstoječih priključkov ni relevantna. Način izvedbe priključka stavbe na javno komunalno infrastrukturo namreč sam zase ne more vplivati na obveznost plačila komunalnega prispevka.
ZTuj-2 člen 33, 37, 37/6, 37.a. ZZSDT člen 17, 18, 35, 35/1, 42, 42/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
Iz izdanega nesoglasja in tudi iz izpodbijanega akta ni razvidno, zakaj je organ glede pogojev za podajo (ne)soglasja uporabil 17. člen ZZSDT, ki se nanaša na izdajo enotnega doovljenja, če pa je zakonodajalec posebno uredil pogoje za izdajo soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve v 18. členu ZZSDT. Med strankama sicer ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za bivanje in delo. To pomeni, da Zavod lahko zavrne soglasje samo, če kateri izmed dveh pogojev v prvem odstavku 18. člena ZZSDT ni izpolnjen.