odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zamudna sodba
Zamudna sodba temelji na opustitvi zakonske dolžnosti podati odgovor na tožbo, po ZUS-1 pa takšne dolžnosti tožena stranka nima. 38. člen ZUS-1 določa, da mora tožena stranka poslati vse spise, v primeru da jih ne pošlje, sodišče odloči brez njih. Da ob posredovanju spisov še odgovori na tožbene navedbe je zgolj pravica tožene stranke in ne dolžnost tako kot po ZPP. Zato se v upravnem sporu določbe ZPP o zamudni sodbi ne uporabljajo.
ZVOP-1 člen 6, 6-14, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 54, 54/1, 54/1-3. ZDR-1 člen 48. ZUP člen 154.
varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - ustna obravnava
Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ni mogoče šteti osebne privolitve posameznega zaposlenega ter da bi bilo sklicevanje delodajalca na osebne privolitve njegovih zaposlenih, kot pravno podlago za obdelavo njihovih osebnih podatkov, lahko uspešno zgolj, če bi pri tem izkazal, da take privolitve ustrezajo definiciji osebne privolitve iz 14. točke 6. člena ZVOP-1. Glede na takšno stališče ni po vsebini presojala izjav zaposlenih, ki so jih s tem v zvezi dali delodajalcu (tožniku), kar tožnik zatrjuje v postopku. Po mnenju sodišča je navedeno stališče toženke napačno, saj nima podlage v določbah ZVOP-1. Kolikor je toženka dvomila v navedbe tožnika tekom postopka s tem v zvezi, bi morala, na to upravičeno opozarja tožnik v tožbi, zaposlene v postopku zaslišati in njihovo pravo voljo v postopku tudi ugotoviti. Dokazno breme s tem v zvezi je namreč na njej. Zgolj sklicevanje tožnika na določbe Pravilnika o uporabi službenih vozil, brez zaslišanja zaposlenih namreč ne omogoča zaključka, da izjave zaposlenih niso bile dane prostovoljno.
Glede na to, da bi v konkretnem postopku toženka morala zaslišati priče (pri tožniku zaposlene delavce), bi morala v tej zadevi razpisati ustno obravnavo. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je le takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za obravnavano zadevo ni mogoče trditi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - solastništvo - hipoteka - delni uspeh v postopku - sodna poravnava - skupno premoženje zakoncev
V postopku, ki je tekel, je tožeča stranka pridobila premoženje, s katerim lahko zdaj formalno pravno razpolaga. Ker je po postopku postala zemljiškoknjižna lastnica, s sodbo ugotovljen solastninski delež predstavlja pridobljeno premoženje v smislu 48. člena ZBPP. Na to ne vpliva, da gre za solastninski delež na skupnem premoženju.
ZDR-1 člen 35, 45, 142, 142/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2. ZVZD-1 člen 10, 11, 12.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo - prisotnost na delu
Za ugotovitev, ali je delavčevo opravljanje dela šteti v delovni čas, je med drugim ključnega pomena tudi, ali je delavec na delovnem mestu fizično prisoten ali ne, in da v bistvu ugotovitev fizične prisotnosti pomeni, da je treba, ne glede na to, da delavec v tem času ne opravlja dela, takšno prisotnost vračunati v delovni čas.
Obveznosti delodajalca in obveznosti delavca, tudi obveznost delavca iz 35. člena ZDR-1, ki delavca zavezuje k spoštovanju in izvajanju predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, po presoji sodišča potrjujejo stališče, da je čas priprave na delo, ki je namenjen zagotovitvi varnih delovnih razmer, čas, ki ga je treba v smislu prej pojasnjene razlage Sodišča EU uvrstiti v efektivni delovni čas, ker gre za izpolnjevanje delavčeve obveznosti v smislu določb ZDR-1 in ZVZD-1.
igre na srečo - soglasje za pridobitev deleža koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo - izdaja soglasja - neizpolnjevanje pogojev
Po mnenju sodišča „zgodovina pravne osebe“ nedvoumno vsebuje navedbo in opis dejavnosti, ki jih je vlagatelj opravljal do vložitve vloge, torej izkušnje. Navodilo naj vlagatelj predloži drugo dokumentacijo za katero meni, da bo na njeni podlagi izkazal svojo primernost in pozitivni vpliv na razvoj dejavnosti, ki jo želi prevzeti/izvajati, pa po mnenju sodišča vsekakor vsebuje tudi priporočila.
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Odločba je neobrazložena, saj je toženka sama pridobila informacije o tožnikovi izvorni državi (pri čemer ni naredila povzetkov teh informacij in jih ni dala v izjasnitev tožniku, kar prestavlja kršitev pravice tožnika do izjave), v izpodbijani odločbi ni obrazložila, zakaj kljub temu, da sama ugotavlja, da je iz teh informacij razvidno, da so tisti, ki se odrečejo islamu, lahko zaprti in kaznovani, in kljub tožnikovim navedbam oz. izpovedbi, da je ateist, da se je v času Ramadana na skrivaj hranil in da ne želi več skrivati tega, da je ateist, saj svojih misli noče več skrivati in bi se soočil s težavami zaradi svojega verskega prepričanja, toženka vseeno meni, da v njegovih navedbah ni nobenih tehtnih razlogov, da Alžirija ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država.
Dokaz, kjer se navaja zgolj naslov spletne strani, ki je v tujem jeziku, ne da bi bil narejen vsaj kratek preveden povzetek relevantne vsebine iz te spletne strani, ni dovolj konkretiziran in opredeljen.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-Č.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - vrednotenje - prosta presoja dokazov - dokazno breme - prekluzija
Tožnica tudi po dopolnitvi predloga za napredovanje ni izkazala pridobitve oz. doseganja dodatnih točk za opravljeno strokovno delo, ki se v skladu s pravilnikom točkuje s štirimi točkami, ker za to ni predložila takšnih dokazil, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti, to je na stopnji gotovosti toženki omogočali ugotoviti, da je strokovno delo, ki ga je pripravila in izvedla, samostojni referat.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - kategorizirana javna cesta - dovoljenje - oglaševanje na javnem mestu - javna površina - lastninska pravica - uporaba nepremičnine
Pri presoji, ali gre za javno mesto oziroma javno površino, je treba poleg lastništva parcel upoštevati tudi druga dejstva, med drugim tudi okoliščino, da tožeča stranka ti zemljišči vseskozi uporablja in skrbi za travnato površino. To dejstvo je povezano s pogodbo, sklenjeno dne 27. 5. 2003 med tožečo stranko in družbo D. d.d., kar vse je pomembno zaradi ugotavljanja, ali je mogoče predmetni zemljišči opredeliti kot javno mesto
Zakon o športu člen 7, 8, 32. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive (2007) člen 6.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dopolnitev predloga
Toženka pred izdajo izpodbijane odločbe, ne glede na navedbe tožnika v predlogu za napredovanje in ne glede na dejstva, ki so izhajala iz prilog k predlogu za napredovanje strokovnega delavca v športu v naziv, ni ugotavljala, ali je tožnik zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa oziroma ali je zasebni športni delavec, ki je na podlagi tega statusa samozaposlen (prvi odstavek 6. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive). Glede na določbe 7. in 8. člena ZSpo so namreč izvajalci letnega programa športa lahko tudi zavodi in zasebniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, pa tudi osnovne šole.
Ugotovitve, da tožnik ni zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa in da nima statusa zasebnega športnega delavca, toženka v izpodbijani odločbi ni navedla, niti pred izdajo izpodbijane odločbe, kot že povedano, ni pozvala tožnika, da svoj predlog, podan na obrazcu, ustrezno dopolni tako, da bo iz njega jasno razvidno, ali je zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa oziroma da je zasebni športni delavec, registriran za opravljanje dejavnosti v športu. Prav tako se v izpodbijani odločbi ni opredelila do dejstev, ki izhajajo iz predlogu priloženih listin v zvezi z njegovo funkcijo sodnika hokeja na ledu kot zasebnega športnega delavca.
Kolikor bo v ponovljenem postopku na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje navedene pogoje po ZSpo in Pravilniku, bo lahko napredoval (tudi) na podlagi določb navedenih predpisov, ne glede na to, da bi napredovanje lahko zahteval tudi na podlagi predpisov iz področja vzgoje in izobraževanja (ZOFVI in Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive).
odmera komunalnega prispevka - nadomestna gradnja ali nov objekt - komunalni priključki - rekonstrukcija ali novogradnja - požarna varnost
Odlok in ZGO-1B pogojujeta za priznavanje „nadomestne gradnje“ le gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer morebitna uporaba obstoječih priključkov ni relevantna. Način izvedbe priključka stavbe na javno komunalno infrastrukturo namreč sam zase ne more vplivati na obveznost plačila komunalnega prispevka.
ZDIJZ člen 1.a, 4.a. Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah člen 2, 4. ZVO-1 člen 13, 110. ZV-1 člen 4, 7, 80, 82. Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS člen 1, 2, 3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Tožeča stranka s svojo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v konkretnem primeru od zavezanke zahtevala podatke, za katere ta, kot gospodarska družba, nima javnega pooblastila za njihovo zbiranje. Zbira jih lahko le v okviru (zasebnega) opravljanja gospodarske dejavnosti.
Aarhuška konvencija in Direktiva 2003/4/ES glede dostopa do okoljskih informacij določata le, da so organi oblasti dolžni dati prosilcu na njegovo zahtevo na razpolago informacije o okolju, ki jih hranijo ali jih hranijo zanje.
Tožeča stranka je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahtevala podatke, ki niso "okoljski podatki" čeprav se nahajajo pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj se zahtevani podatki ne nanašajo na opravljanje nalog javne uprave na področju okolja.
URS člen 38. ZVOP-1 člen 8, 34, 34/9. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. ZDavP-1 člen 39, 39/1, 3, 3/1. ZOPNI člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/2, 27/3.
varstvo ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - pridobivanje podatkov - promet - bančni račun - upravljalec osebnih podatkov - zagotovljeno drugo sodno varstvo
V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je na davčnem organu dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi teh podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca (za odmero določenega davka, v določenem obdobju, nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti itd.).
Ker ZOPNI vzpostavlja domnevo, da gre za nezakonito pridobljeno premoženje ob obstoju okoliščin iz drugega odstavka 5. člena, jo bo tožena stranka izpodbijala s svojimi trditvami in dokazi. V okviru tega pa bo lahko uveljavljala tudi ugovor, da so bili dokazi tožeče stranke pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in da zato v pravdnem postopku ne smejo biti uporabljeni. O tem ugovoru bo moralo sodišče razpravljati in se do njega opredeliti. Zaradi tega je po oceni sodišča tožnici zoper Poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi z dne 30. 4. 2014 zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku.
zavrženje pritožbe - rok - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - fikcija osebne vročitve
V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - skrbnik živali
Sodišče se ne strinja s trditvami, da tožnik ni pasivno legitimiran, da bi bil stranka upravnega postopka iz razloga, ker naj bi bil lastnik posestva pokojni oče, zapuščinski postopek pa še ni končan. Za ta postopek je to nerelevantno, saj 7. člen Zakona o zaščiti živali zavezuje k dolžnostim skrbnega ravnanja skrbnika živali, ki pa ni nujno lastnik.
V zvezi s tožbenimi navedbami, češ da se inšpekcijski organ ni opredelil do tožnikovih navedb, da se seno za krmo shranjuje posebej, da kruh ni bil plesniv, da je tožnik oskrboval živali z ustrezno količino krme, da je bil hlev očiščen dvakrat dnevno in da je tožnik imel že nabavljen material za ustrezno osvetlitev hlevskih prostorov, sodišče pojasnjuje, da je bilo z inšpekcijskim pregledom na kraju samem dne 30. 3. 2017 ugotovljeno za vsako žival posebej, v kakšnem stanju se nahaja, pri čemer je iz opisa posamezne živali razvidno, da je za večino od njih bilo ugotovljeno, da ne dosegajo ustrezne telesne teže, da so slabo razvite in da imajo malo maščobnega tkiva, da so shujšane in podobno. Četudi bi se izhajalo iz stališča, da se je tožnik za živali trudil, kolikor on meni, da je bilo to ustrezno in potrebno, pa stanje živali, kakršno je bilo ugotovljeno ob samem ogledu, kaže, da za njih ni bilo ustrezno poskrbljeno, saj če bi bilo, potem ne bi bile v takem stanju, kot je to ugotovil inšpektor.
ZDDV-1 člen 63, 67, 68, 69, 82. ZDDPO-2 člen 74. ZUS-1 člen 20.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz kapitala - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - opravljena storitev - obvezna sestavina računa - nepopoln račun - prikrito izplačilo dobička - tožbena novota
Iz predložene dokumentacije ni razvidna povezava med pogodbo in računoma. Računa se namreč ne sklicujeta na pogodbo, z njima pa se zaračunava (neopredeljena) storitev z označeno količino 1, kar pomeni, da predložena dokumentacija ne omogoča identifikacije zaračunanih storitev niti po vrsti niti po količini. Opis storitve in označena količina, ki sta navedena na računih, ne omogočata preveritve dejanske vsebine in obsega zaračunanih storitev, vrste in obsega zaračunane storitve pa ni mogoče ugotoviti niti na podlagi predloženih ponudb, saj so v opisu in obsegu storitev enake vsebini prejetih računov. To pa pomeni, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, vrste in obsega storitev in s tem izpolnitve vsebinskih pogojev za odbitek vstopnega DDV, tega ni dokazal, kar hkrati pomeni, da predložena dokumentacija (poleg notranje kontrole, ki je tožnik po nespornih ugotovitvah davčnega organa ni izvajal) tudi ne omogoča zunanje kontrole utemeljenosti odbitka vstopnega DDV na podlagi obravnavanih računov oziroma onemogoča nadzor davčnega organa nad pravilnostjo pobiranja davkov. Ugotovljene pomanjkljivosti računov in spremljajoče dokumentacije pa nadalje onemogočajo preveritev, ali so bile zaračunane storitve dejansko opravljene oziroma kakšne storitve in v kakšnem obsegu so bile opravljene, kot tudi njihove uporabe za tožnikovo obdavčljivo dejavnost, pri čemer ni zanemarljivo, da po neprerekanih ugotovitvah davčnega organa tudi na računih, ki jih je povezani osebi A. d.o.o. izdal tožnik, vrsta in obseg opravljenih storitev nista navedena skladno s 6. točko prvega odstavka 82. člena ZDDV-1.
Tožnik je zlorabil predpise z namenom pridobitve davčne ugodnosti, kar pomeni tveganje za izgubo davčnih prihodkov. Tožnik in B. d.o.o. sta sklepala posle, ki niso sledili nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je sicer ne bi bilo mogoče doseči, kar je v nasprotju z namenom davčnih predpisov. Zato tožniku ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV. Tožnik ima sklenjeno najemno pogodbo, ki pa se ne plačuje, kljub nerazumno nizki najemnini v primerjavi z obroki lizinga, a je ni prekinil, terjatve po njej pa tudi niso zavarovane. Najemna pogodba je bila sklenjena zgolj zaradi dokazovanja, da bo tožnik stiskalnico uporabil za namene z DDV obdavčene dejavnosti v smislu gospodarske dejavnosti za doseganje dobička ter posledično ustreznega razmerja med vstopnim in izstopnim DDV. Četudi doseganje dobička ni pogoj za odbitek vstopnega DDV, tožnik z objektivnimi dokazi ni dokazal, da bo blago, od katerega je uveljavil odbitek vstopnega DDV, uporabljeno za namene njegove z DDV obdavčene dejavnosti, temveč je najemno pogodbo sklenil zgolj za potrebe iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - objektivni pogoj - obnova postopka
Tožnica ni navedla nobenega takšnega dejstva ali predložila takšnega dokaza, iz katerega bi bilo mogoče vsaj z verjetnostjo zaključiti, da bi bila obnova postopka uspešna. Razlogi tožnice v zvezi s predlagamo obnovo postopka so povsem nejasni, saj ni razvidno kako bi lahko predloženi z.k. izpisek vplival na drugačno odločitev v konkretni zadevi, ki se je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila zaradi odškodninske odgovornosti tožnice.
Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Zato ni pravilno stališče, kot ga je zavzel prvostopenjski organ, da bi bil davčni zavezanec ob vložitvi samoprijave in torej že zaradi same uporabe tega instituta prekludiran za uveljavljanje stroškov dela ter davčnih olajšav. Namen samoprijave, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja davčne osnove. Če bi torej zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine, bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave RS) ter zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave RS) v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Vendar pa navedeno v zakonu ni določeno in iz zakona ne izhaja.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda
Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.