denacionalizacija - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad
Za ugotavljanje upravičenja do vrnitve zadružnega premoženja po 65. členu ZZad je treba prvenstveno ugotoviti, ali gre dejansko za zadružno premoženje v smislu predhodne razlage, ali pa gre morda za premoženje, ki je v last oziroma upravljanje zadruge brezplačno prišlo z administrativnim ali drugačnim razpolagalnim aktom državnega organa.
izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - 5. točka 260. člena ZUP - neobstoj obnovitvenega razloga - zavrženje predloga za obnovo postopka
Pri upravičenosti predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP se presoja, ali gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega je stranka izvedela naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi stranka zanj izvedela pred izdajo odločbe; to dejstvo pa je moralo obstajati že v času prvega odločanja in ne nastati kasneje, saj v nasprotnem primeru obnovitveni razlog ni podan.
Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP je podan, če je upravni organ izdal za stranko ugodno odločbo na podlagi njenih navedb in predloženih dokazov o dejstvih, pomembnih za rešitev zadeve, ki se pozneje izkažejo za neresnične. Stranka je torej vedela, da ta dejstva niso resnična, navedla pa jih je z namenom, da bi organ spravila v zmoto in uspela v upravnem postopku.
denacionalizacija - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad
Če je zadruga pridobila v uporabo premoženje neodplačno, na podlagi akta oblastvenega organa (na kar je v obravnavnem primeru mogoče sklepati iz dopolnilne odločbe OLO K. št. 01/3-729/5-56 z dne 12. 2. 1959, iz katere izhaja, da je Kmetijska zadruga M. najprej prosila OLO K. za dodelitev zemljišča, ki ga zavzema sušilnica, ki jo je zgradila z dovoljenjem občine, kasneje pa je komisija ob delitvi parcele ugotovila, da je za normalno rabo sušilnice potrebno še zemljišče, s parc. št. 10/3 s površino 606 m2, zato ji je dodelilo tudi to zemljišče), pa je bilo to zemljišče zadrugi kasneje podržavljeno oziroma preneseno na druge uporabnike, pa v ZZad po presoji sodišča ni podlage za njegovo vrnitev.
dostop do informacij javnega značaja - lex specialis - izjeme od dostopa - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
Po presoji sodišča iz citirane določbe prvega odstavka 488. člena ZTFI jasno izhaja, da tožnik oziroma člani njegovega sveta in tam zaposleni direktor ter revizorji in drugi strokovnjaki niso dolžni varovati tistih informacij, ki so javno dostopne tako po tem zakonu (torej ZTFI), kot po drugem zakonu, med katere je po mnenju sodišča šteti tudi ZDIJZ. Da bi bil izrecno ZDIJZ glede na ZTFI izvzet, namreč ZTFI izrecno ne določa. Kolikor bi namreč ZTFI želel izključiti uporabo določb ZDIJZ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja v teh postopkih, bi to moral izrecno določiti. Sicer pa sodišče poudarja, da tudi tožnik sam ni navedel določb, ki bi izrecno izključile uporabo ZDIJZ v postopkih po ZTFI.
Da bi bil ZTFI v odnosu do ZDIJZ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja specialen predpis, pa tudi po mnenju sodišča ne drži. Gre namreč za predpisa z različnim namenom, ki nista v položaju specialnosti in splošnosti, temveč urejata drugačno pravno materijo. To pomeni, da je v vsakem konkretnem primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja treba presoditi, ali obstaja obveznost tožnika po ZDIJZ za razkritje določenih informacij. V zvezi s tem pa sodišče ugotavlja, da tožnik sam tekom postopka ni navedel, da bi po ZDIJZ obstajali razlogi oziroma izjeme, zaradi katerih sporne informacije - opozorila ne bi smel razkriti oziroma posredovati prosilcu.
Dolžnost tožnika za objavo določenih podatkov po 146.a in 146.b členu ZTFI je drugačna od njegove dolžnosti za posredovanje določenih informacij na zahtevo prosilca, vloženi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Gre torej za dve različni informacijski obveznosti tožnika po različnih zakonih, ki se ne izključujeta.
Da so bili lastniki te nepremičnine že tožnikovi predniki in da je bila ta nepremičnina v preteklosti že del zaokrožene celote tožnikove kmetije, pri odločitvi ni mogoče upoštevati, saj tovrstnih okoliščin ZKZ ne opredeljuje kot relevantnih pri odločanju o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem.
ZLet člen 179m. Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (2014) člen 25, 25/7.
civilno letalstvo - storitve Javne agencije za civilno letalstvo RS - letna tarifa - nadzor nad zrakoplovi - osnova za obračun
Osnova za obračun stroškov letne tarife za veljavnost spričevala letalskega prevoznika za spremenljivi del po tarifi število prodanih potniških vozovnic, kar pomeni, da je izpodbijani sklep, ki je kot osnovo upošteval sporočeno število prepeljanih potnikov in ne števila prodanih vozovnic, napačen, na kar pravilno opozarja tožeča stranka. Iz citiranega besedila sedmega odstavka 25. člena Tarife namreč izhaja, da je število prepeljanih potnikov osnova za izračun predmetne tarife le v primeru zakupnih pogodb.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - družinski spor
Tožnik je v postopku obravnave prošnje za mednarodno zaščito izpovedoval, da so ravnanja strica prijavili in je policija takrat ukrepala. Iz nadaljnjih dveh zahtev za ponovno uvedbo postopka pa je razvidno, da tožnikova družina prijave na policijo ni naredila. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da ukrepanje policije ni uspešno, saj četudi se stric policijskega ukrepa ali dogovora s starešino ni držal, ni tožnik ne navedel ne izkazal, da policija ne bo v primeru ponovnih kršitev zopet ukrepala (morebiti tokrat tudi strožje). Tožnik ni izkazal, da bi bil v svoji izvorni državi preganjan ali ogrožen, s tem pa ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
V obravnavani zadevi se postopek izvršbe z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine, ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg premoženja tožeče stranke. V predmetni zadevi namreč ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na odstranitev odpadkov. Gre za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki.
davčna izvršba - fiktivna vročitev - rok za pritožbo - računanje procesnih rokov - zamuda
V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku. To izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 13, 92, 220, 221, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 366.
carina - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - zaključek tranzitnega postopka - udeležba drugih oseb - odgovornost glavnega izvajalca - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Po prvem odstavku člena 220 CZS se mora v primeru, če znesek dajatev, ki izhaja iz carinskega dolga, ni bil vknjižen v skladu s členoma 218 in 219 ali je bil vknjižen nižji znesek od zakonsko dolgovanega, vknjižba zneska izterjevanih dajatev ali preostalega izterjevanega zneska dajatev, opraviti v roku dveh dni, ki se šteje od dneva, ko carinski organi to ugotovijo in lahko izračunajo zakonsko dolgovni znesek ter določijo dolžnika (naknadna vknjižba). Se pa po drugem odstavku tega člena, razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka člena 217(1), naknadna vknjižba ne opravi (med drugim) v primeru, če zakonsko dolgovani znesek dajatev ni bil vknjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je oseba, zavezana plačilu, ni mogla ugotoviti ter je sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo (točka b).
Pri prevozu in nadzoru prevoza blaga tožnik ni spoštoval pravil obveznosti izvedbe prevoza za blago, v pogledu nadzora pa se je, v odsotnosti zagotavljanja visokih standardov varnosti na strani prevoznika, zadovoljil zgolj s telefonskimi obvestili zastopnika naročnika E.E., ki, zaslišan na naroku izpove, da je prevoz nadziral le v Romuniji, medtem ko naj bi transport na območju Madžarske nadziral M.M., pa še to le po telefonu. Ob ugotovitvi, da so bila vozila prazna že ob vstopu v Romunijo, ki temelji na pridobljenih informacijah s strani pristojnih carinskih organov na podlagi mednarodnega upravnega sodelovanja, in nadaljnji izpovedbi priče E.E., da je prevoz kontroliral telefonsko in da je tovornjake preveril 20 do 30 kilometrov pred romunsko - ukrajinsko mejo ter da ob prehodu meje ni bil nikoli navzoč, po presoji sodišča ni mogoče slediti tožbenemu zatrjevanju, da se je dogovorjeni nadzor o osebnem spremstvu tranzita dejansko in v celoti izvajal. Spoštovanja visokih standardov varnosti pa tožnika tudi ne odvezuje zatrjevani test resnosti poslovnega partnerja ter verodostojnosti in resnosti naročnika ter prevoznika, ki naj bi ga opravil s prvim tranzitom.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - status subsidiarne oblike zaščite - dejanje preganjanja - splošna verodostojnost
Dejanja preganjana, ki jih je navedel tožnik sam, ne dosegajo standarda preganjanja, saj niso dovolj resna ali ponavljajoča, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih temeljnih pravic. Zgolj dejstvo, da se preživlja s trgovino z alkoholom in je bil zaradi pretepa domnevnega požigalca njegove trgovine zaprt, ne izkazuje, da bo v bodoče tudi preganjan. Razlogi, da ga je v Alžiriji zelo strah in da je potrebno biti doma ob petih popoldne, ker se kasneje lahko kaj zgodi in da če bi šel moliti v mošejo, bi lahko imel težave z državnim aparatom, saj bi ga lahko obtožili, da simpatizira s teroristi, če pa bi hotel živeti svobodno in oditi v disko klub, pa bi ga lahko bolj verni označili za nevernika, zaradi česar ga je ves čas strah, pa tudi ne predstavljajo dovolj visoke verjetnosti, da bo ob vrnitvi v izvorno državo preganjan.
ZDavP-2 člen 173. ZUP člen 251, 251/3, 281, 281/1.
izvršba - davčna izvršba - terjatev - terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - vrnitev zadeve v ponovni postopek
Pravnomočna odprava odločbe brez vrnitve v ponovni postopek učinkuje drugače, kot njena pravnomočna odprava z vrnitvijo v ponoven postopek. V prvem primeru je upravni organ dolžan odvzeto vrniti, saj izterjana oziroma prostovoljno plačana obveznost ne bo ponovno odmerjena. Kadar pa je odmera vrnjena v nov postopek, niso podani pogoji za vračilo obveznosti, ki je bila prisilno izterjana ali prostovoljno izpolnjena.
Peti odstavek 113. člena ZDoh-2 se uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet.
brezplačna pravna pomoč - izpolnjevanje pogojev za priznanje brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnin
Obremenitve nepremičnin, ne predstavljajo zakonske izjeme ob ugotavljanju materialnih pogojev za priznanje pravice do brezplačne pravne pomoči, zato se ne morejo upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - mediacija
Sodišče je ugotovilo, da tožnik v pripravljalni vlogi zahteva povrnitev stroškov za predlog za razpis obravnave z dne 18. 10. 2016, pri čemer v njegovi zahtevi za povrnitev stroškov postopka z dne 9. 1. 2017 takega zahtevka ni moč zaslediti. Enako velja tudi za stroške pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P .../2016 z dne 22. 2. 2016, kajti tudi tega stroška tožnik v zahtevi za povrnitev stroškov ni uveljavljal. Nadalje je tožnik v pripravljalni vlogi zahteval povrnitev stroškov parkiranja in sicer trikrat parkirnino v višini 15,00 EUR. Te stroške je tožnik uveljavljal že v upravnem postopku, tožena stranka pa jih je v izpodbijanem sklepu zavrnila z obrazložitvijo, da teh stroškov postopka ni z ničemer izkazal. Ob vpogledu v upravni spis sodišče ugotavlja, da dejansko niso bila predložena dokazila o navedenih parkirninah, zato je po mnenju sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko teh stroškov ni priznala, saj zanje niso bili predloženi ustrezni dokazi.
Nadalje sodišče ugotavlja, da je tožnik že v upravnem postopku zahteval nagrado za posvet s stranko in nagrado za pregled zadeve po tar. št. 39 OT. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu pojasnila, zakaj teh stroškov ni priznala, in sicer je navedla, da je tovrstni strošek že vključen v strošek za opravo posameznega procesnega dejanja, ki takemu posvetu sledi. Sklep je torej v tem delu dovolj obrazložen, da se ga da preizkusiti. Tožnik se pri teh stroških sklicuje na tar. št. 39 OT. Iz določil Odvetniške tarife je razvidno, da pripada nagrada za posvet in za pregled spisov v primeru, če storitve iz tar. št. 39 niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev. Torej je tožena stranka tudi v primeru materialno pravo pravilno uporabila, ko je štela, da ni šlo za samostojno storitev, ampak v povezavi z opravo posameznega procesnega dejanja, ki posvetu sledi.
Postopka mediacije ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka. Iz navedenega razloga tožnik ne more zahtevati nagrade za pravno pomoč v postopku mediacije v okviru stroškov, do povračila katerih je upravičen iz izvajanja pravne pomoči, odobrene le za sodni postopek. Tega po mnenju sodišča tudi ne more spremeniti dejstvo, da je v četrtem odstavku 28. člena ZBPP predpisana dolžnost prosilca za brezplačno pravno pomoč, da poda soglasje za mediacijo, če ga poda tudi nasprotna stranka, in da sodeluje v tem postopku. Po presoji sodišča izpolnitev te dolžnosti pomeni materialni pogoj za upravičenost do brezplačne pravne pomoči, njegova neizpolnitev pa razlog za njeno prenehanje ter posledično vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči (peti odstavek 28. člena ZBPP), ne pa tudi, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena tudi za postopek mediacije. Za to je potrebno posebej zaprositi in taka pravna pomoč mora biti izrecno navedena, kar pa v obravnavani zadevi ni bila.
Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane (2014) člen 12, 12/1, 12/1-3. ZVis člen 37, 73b.
subvencioniranje bivanja študentov - načelo zaslišanja strank - izredni študij
V konkretnem primeru je bistveno vprašanje, ali je v primeru, ko izredni študij ni organiziran po programu, kjer bi morali izredni študenti imeti v enem tednu tri dni študijskih obveznosti, pač pa imajo možnost obiskovati vse študijske obveznosti skupaj z rednimi študenti, izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Ker v navedenem določilu 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika ne piše, da je ta pogoj izpolnjen le, če se izredni študij izvaja za izredne študente posebej, ločeno od rednih študentov, zadostuje tudi, če lahko izredni študenti obiskujejo predavanja skupaj z rednimi študenti.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - sprememba veroizpovedi - varna izvorna država - prosilec iz Irana
Zgolj dejstvo, da se je tožnik krstil le šest dni po podaji prošnje za mednarodno zaščito, ob tem, da je krščansko oziroma evangeličansko vero spoznal in prakticiral oziroma jo sprejel že v Iranu, ne zadostuje za zaključek, da je tožnik s krstom zgolj želel ustvariti okoliščine za priznanje mednarodne zaščite v Sloveniji. Tožnik že približno tri leta obiskuje obrede in se aktivno udejstvuje v skupnosti evangeličanske cerkve, preučuje Sveto pismo in krščanstvo, hkrati pa iskreno, skladno in zavzeto opisuje, kaj mu pomeni krščanska vera v nasprotju z islamom, zato sodišče ne dvomi, da je njegova sprememba vere pristna.
Po praksi Sodišča Evropske unije nobeno od pravil Kvalifikacijske direktive ne določa, da je treba pri presoji tveganja, da se v nekem okolju dejansko utrpijo dejanja preganjanja, upoštevati možnost, ki naj bi jo imel prosilec, da se izogne nevarnosti preganjanja tako, da se odpove verski praksi in s tem zaščiti, ki mu jo direktiva zagotavlja s priznanjem statusa begunca.
V primeru, da tožnik svoje spremembe vere ne bo skrival in bo širil svojo vero ter obiskoval hišne cerkve in pri tem vztrajal, kar izhaja iz njegovih izpovedb in čemur sodišče sledi, ter ob tem, da je vabilo na sodišče že prejel, čeprav glede na vse ostale ugotovljene okoliščine v tej zadevi sam prejem vabila na sodišče za odločitev v tej zadevi niti ni odločilen, mu bodo iranske oblasti - subjekti preganjanja v tožnikovi izvorni državi, najverjetneje pripisale spremembo vere in ga označile kot verskega odpadnika. V takem primeru pa mu glede na splošne informacije o izvorni državi tožnika grozi aretacija s priporom, lahko pa tudi psihično oziroma telesno mučenje in zaporna kazen.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92, 94, 108, 108/3. ZUP člen 43.
razlastitev - javna cesta - javna korist - stranski udeleženec
V postopku je sporno, ali lahko tožniki v postopku razlastitve, ki je dopustna, kadar je to potrebno zaradi uresničevanja javne koristi, varujejo svoje pravice oziroma (zasebne) pravne koristi.
Pri razlastitvi je že po Ustavi interes, da se nepremičnina razlasti, mogoče zasledovati zgolj kot javno korist in norma tudi spoznavno ne more biti namenjena razlastitvi zaradi dosege zasebnega interesa.
Tožniki v upravnem postopku razlastitve, na podlagi dejstev, ki jih zatrjujejo, tudi v primeru, če so vsa zatrjevana dejstva resnična, ne morejo biti stranka v postopku zaradi varovanja svojega interesa, da se nepremičnina razlasti, ker ta interes ni pravno varovan.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - razpisni pogoj - vračilo sredstev - test sorazmernosti
Sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru, ko je prvostopenjski upravni organ tožnici naložil vračilo vseh prejetih sredstev, v luči načela sorazmernosti ni v zadostni meri upošteval vseh okoliščin zadeve, ki jih sodišče navaja v nadaljevanju. V prvi vrsti predstavlja takšno okoliščino v tožbi zatrjevano dejstvo, kateremu tožena stranka ne oporeka, da je bil v vmesnem času med izdajo prvostopenjske odločbe in odločbe pritožbenega organa spremenjen katalog NPK v delu, ko je za standard strokovnih znanj in spretnosti izdelovalca/izdelovalke kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način spremenil raven zahtevnosti iz prejšnje tretje na četrto raven. V tej povezavi je treba presojati tudi v tožbi zatrjevane okoliščine, na katere je tožnica opozarjala že v upravnem postopku, da se na seznamih, ki so bili namenjeni tistim, ki svojih obveznosti niso izpolnili, le-te pozove na izpolnitev obveznosti, ni nahajala tožnica, na izpolnitev obveznosti pa jo tudi ni opozorila kmetijska svetovalka, s katero je bila v telefonskem kontaktu in katera ji je po tožbenih navedbah podala zagotovilo, da so njene obveznosti glede poklicnega znanja in usposobljenosti ustrezno izpolnjene. Poleg tega je treba pri presoji testa sorazmernosti upoštevati tudi okoliščini, da je tožnica sredstva, ki so ji bila dodeljena, v celoti namensko porabila, in da pristojnega organa ni zavajala z neresničnimi podatki.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja tudi po presoji sodišča postavitev montažne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Montažna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.