postopek zavarovanja - začasna odredba - stroški - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - povrnitev stroškov postopka zavarovanja - odgovor na ugovor - obrazložena vloga - ločenost izvršilnega in pravdnega postopka
Če gre za začasno odredbo, ki ni bila vložena skupaj s tožbo, gre za samostojen postopek, ki se konča z izdajo začasne odredbe in je treba odločiti posebej o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba
Tožnica v pritožbi ne uveljavlja, da bi predlog za izvršbo dopolnila tako, kot izhaja iz pozivnega sklepa, že v pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve pravdnemu sodišču.
Na kršitev predkupne pravice zakonitih predkupnih upravičencev, kakšna je pritožnica, zemljiško knjižno sodišče ne pazi. Skladno z določbami ZZK-1 so namreč ovira za vpis le zakonite predkupne pravice, ki so določene v javnem interesu (38. člen Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1)
Zaznamba delitvenega postopka, ki je vpisana pri nepremičninah, glede kateri teče postopek, ni ovira za predlagani vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00069995
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 289, 1050, 1050/1. ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
družbena pogodba (societas) - razlaga pogodb - končni obračun - poravnava - umik tožbe - privolitev tožene stranke - pogojna privolitev - identiteta tožbenega zahtevka - čas izpolnitve, če rok ni določen - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe
Ker sta si pogodbenici izvedbo posla razdelili na pol, vsaka pa naj bi bila deležna tudi polovice njegovih čistih koristi, pri čemer je celotno naročnikovo plačilo prejela toženka, je bilo pravno dosledno, da sta ugotovili seštevek vrednosti vseh svojih dobav naročniku (po cenah, ki sta jih bili dogovorili med seboj), s postavko "razlika v nabavi" upoštevali, da obe nista izvedli natanko polovice posla, in se s to postavko ravno v tem izenačili, nazadnje pa upoštevali, koliko je tožnica toženki že zaračunala (toženka je banki že vse) in koliko ji je zato še upravičena zaračunati. Ko je takšno njuno skupno rekapitulacijo sprejelo sodišče prve stopnje, je tudi samo pravilno uporabilo materialno pogodbeno pravo. Čeprav sodišče prve stopnje tega ni tako kvalificiralo, je bil ta obračun, katerega vsebino je ugotovilo, po oceni pritožbenega sodišča poravnava v smislu prvega odstavka 1050. člena OZ.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - potrošnik - pogoji za dovolitev odloga
V primeru obstoja posebno upravičenih razlogov iz 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ določa manj stroge pogoje za odlog izvršbe, tudi v zvezi s samo vložitvijo tožbe in izkazovanjem samih pogojev. Z namenom izkazovanja verjetnosti uspeha v pravdi dolžniku ni treba priložiti dokazov, ki jih navaja v tožbi, izvršilnemu sodišču pa seveda tudi ni treba izvajati v tožbi predlaganih dokazov. Za dopustitev odloga v času, ko je dolžnik potrošnik že vložil tožbo v pravdnem postopku, se ne upoštevajo merila iz veljavnega prvega odstavka 71. člena zakona, po katerih mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Namesto tega se odlog dolžniku potrošniku dovoli vedno, kadar je vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zadostuje zatrjevanje dolžnika, da je pravni posel iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa neveljaven, sodišče pa izvršbe ne odloži le, če iz dolžnikovih trditev očitno izhaja, da nima možnosti za uspeh. Sodišče prve stopnje se tako ni bilo dolžno opredeljevati do upnikovih dolžnici nasprotujočih navedb iz odgovora na predlog za odlog izvršbe, saj se bo upnik imel možnost izjaviti v pravdnem postopku. Iz navedenih razlogov pa ZIZ določa, da pravdno sodišče obravnava zadevo, kot je obravnavana, kot prednostno zadevo brez odlašanja. Zaradi varstva upnika je namreč določeno, da mora pravdno sodišče postopek v zvezi s tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja, podobno kot zakon že določa za pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069261
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/2. OZ člen 179, 180, 299, 299/2. ZPP člen 357.
tožba na plačilo odškodnine - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna in krivdna odgovornost voznika motornega vozila - soprispevek - prometna nesreča - prometna nesreča s smrtnim izidom - motorno vozilo in pešec - potrebna skrbnost - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - primerljiva zadeva iz sodne prakse - čustvena navezanost - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine starima staršema ni pogoj, da bi morala opravljati vlogo staršev v odnosu do umrlega vnuka ali da bi prevzela skrb za skupno gospodinjstvo. Prvo sodišče je podrobno utemeljilo, kako tesno sta bila stara starša povezana z vnukom. Ugotovljena dejstva tudi po oceni pritožbenega sodišča vodijo do zaključka, da je med njimi obstajala enako močna čustvena povezanost, kot jo je običajno videti med ožjimi družinskimi člani iz 180. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00068285
DZ člen 267, 267/1, 267/2, 268, 272, 272/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3.
postavitev skrbnika za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tožba za izpodbijanje očetovstva
Prva nasprotna udeleženka je v predmetnem ustrezno zastopana po kvalificirani pooblaščenki, katere naloga je, da ji na primeren način pojasni, namen in potek postopka, njene pravice in dolžnosti ter vsebino in posledice odločitev sodišča. Če prva nasprotna udeleženka iz strahu pred predlagateljem svoji pooblaščenki ne podaja realnih informacij in se noče aktivno udeleževati postopka, to še ne pomeni, da bi lahko za njene pravice poskrbel le skrbnik za posebni primer.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila narava in intenzivnost tožnikovega dela (mejne kontrole in ostale tožnikove naloge) ter frekvenca delovne obremenitve takšna, da je omogočala koriščenje odmora med delovnim časom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00068092
SPZ člen 33. ZPP člen 155.
posestno varstvo - motenje posesti - sprememba posestnega stanja - bistvena sprememba - izvrševanje posesti - način izvrševanja posesti - dejanska oblast nad stvarjo - motilno dejanje - skupni del večstanovanjske hiše - potrebni stroški - pravica do svobodne izbire odvetnika
Vsake spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ, četudi gre pri postavitvi ovire za ravnanje brez pooblastila/dovoljenja drugega etažnega lastnika. Zmotno je pritožbeno stališče, da vsaka minimalna sprememba dejanskega ali posestnega stanja že vodi v ugoditev zahtevku, pravno varstvo upravičuje le tisto dejanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. V primeru, kot je obravnavani, ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sedež/okrožje sodišča, je mogoče sporne stroške pooblaščenca (potni stroški, odsotnost iz pisarne za čas potovanja) naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, ki so povezane z vsebino same zadeve: na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja.
posestno varstvo - motenje posesti - odklop elektrike - protipravnost motilnega dejanja - ponovno motenje posesti - pasivna legitimacija - dobavitelj električne energije
Protipravnost motilnega ravnanja lahko izključi le zakon.
Toženka ni niti dobavitelj niti distributer električne energije, je le upravljalec električnega omrežja, s pooblastilom za obračun stroškov porabe elektrike za posamezne lastnike prostorov v PC in za izterjavo neplačanih stroškov ter za kontrolo delovanja omrežja.
Energetski zakon omogoča odklop električne energije zgolj tisti pravni osebi, ki je za to imenovana, pod točno določenimi pogoji in v določenem postopku. Toženka ni takšna oseba oziroma nima ustreznega statusa, zato je njeno vztrajanje, da dobavitelj elektrike mora oziroma ima možnost odklopa v primeru neplačevanja porabe elektrike, brez pomena.
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - denarna kazen - obrazložitev kazni - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - obrazložitev
Sodišče se mora v svoji odločbi opredeliti o navedbah strank - kadar so te skope in pavšalne, tudi od sodišča ni mogoče pričakovati, da se o takih navedbah obširno opredeljuje. Obrazložitev sodišča je torej odvisna zlasti od trditvene in dokazne podlage strank postopka.
Pri presoji denarne kazni ni odločilna oziroma najbolj bistvena sorazmernost z vrednostjo upnikove nedenarne terjatve, temveč mora denarna kazen biti primerno visoka tako, da bo dolžnika dejansko motivirala k izpolnitvi nedenarne obveznosti.
ZPP člen 236. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5. URS člen 49. ZDR-1 člen 6, 35, 45, 48, 48/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZVZD-1 člen 5, 12, 51. ZJU člen 16, 16/1, 94. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZNB člen 4, 4/2, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pogoj PCT - odklonitev testiranja - ustavna presoja - presoja zakonitosti ukrepa - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Tožnica s tem, ko se ni želela testirati, niti ni izpolnjevala drugih pogojev za vstop v vojašnico A., po lastni krivdi ni imela dostopa do prostorov toženke in posledično po lastni krivdi, brez upravičenega razloga, ni opravljala dela več kot tri zaporedne delovne dni, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za podajo odpovedi po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV. Toženka tožnici glede na takrat veljaven Odlok, ki jo je pravno zavezoval in ga je morala spoštovati, ni smela omogočiti dostopa do delovnega mesta brez izpolnjevanja pogoja PCT, tožnica pa je morala takšno navodilo upoštevati, vendar tega ni želela. Posledično so navedbe, da je šlo za izostanek tožnice po navodilih delodajalca in ne za neupravičeno odsotnost kot tudi navedbe o tem, da je bilo ugotovljeno, da se posameznika ne more kaznovati za prekršek, če ni spoštoval odloka glede nošenja maske in obveznega testiranja, neutemeljene.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - povzemanje vsebine listine - vpogled v elektronski spis - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - procesna legitimacija ločitvenega upnika - mnenje ločitvenega upnika
Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje.
Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica A. A. ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.
Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 59, 60, 61, 61/1, 62, 62/6, 63, 200, 200/3. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167, 168, 168/2.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - poslovni model - zloraba - pravočasnost tožbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Dejstvo, da je tožniku delovno razmerje z dnem 15. 5. 2015 prenehalo na podlagi sporazuma, še ne pomeni, da (zaradi zlorabe in dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki) ne bi mogel uveljavljati zahtevkov zoper drugo toženko za čas do prenehanja dejanskega delovnega razmerja pri njej, vendar bi slednje, ker temeljijo na trditvah o obstoju dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki, moral uveljavljati pravočasno, torej v tridesetih dneh od dneva dejanskega prenehanja delovnega razmerja pri drugo toženki.
Tudi v takšni situaciji, ko tožnikov zahtevek temelji na zatrjevanju obstoja dejanskega delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ni mogoče obiti zakonskega roka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Delavci, ki delajo po fiktivnih civilnopravnih pogodbah in niti nimajo vzpostavljenega formalnega delovnega razmerja namreč glede uveljavljanja sodnega varstva in s tem povezanih pravic ne morejo biti v slabšem položaju od delavcev, ki imajo že vzpostavljeno formalno delovno razmerje pri enem delodajalcu, dejansko delovno razmerje pa obstaja pri drugem delodajalcu.
URS člen 147. ZFO-1 člen 7, 7/3. OZ člen 191. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2014) člen 7, 7/2, 7/3. Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 5, 7, 7/1.
odlagališče odpadkov na območju več občin - okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - dejansko in pravno vprašanje - exceptio illegalis - ničnost dogovora - nasprotna tožba - prekoračitev trditvene podlage - ugotavljanje vsebine pogodbe - intervencijski učinek
Določba tretjega odstavka 7. člena ZFO-1, ki zavezuje Vlado pri sprejemanju podzakonskih predpisov, ki urejajo okoljske dajatve, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, jasno in določno opredeljuje krog občin, ki so upravičene do prejema sredstev iz naslova teh dajatev. V ta krog po tej zakonski določbi sodi vsaka občina, v kateri je nastala obremenitev okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču. Ker taka obremenitev okolja že po naravi stvari lahko nastane le na območju odlagališča, je prejemnik te okoljske dajatve skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 lahko le občina, v kateri se odlagališče odpadkov tudi dejansko nahaja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069187
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delo policista - mejna kontrola
Ker narava tožnikovega dela ni bila takšna, da tožnik ni mogel koristiti odmora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kakšna je bila intenzivnost dela, pri čemer je ugotovilo, da je bila intenzivnost dela med vikendi in dela prostimi dnevi ter ponoči nizka, tožnik pa je lahko odmor koristil vsaj v dveh delih. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da bi tožnik lahko odmor koristil le, če bi imel menjavo. Glede na naravo in intenzivnost dela bi tožnik tudi v primeru, če bi med koriščenjem odmora prejel nujni klic, preostanek odmora, glede na bistveno nižjo intenzivnost dela, lahko koristil kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069615
ZIZ člen 61, 61/2, 62. ZPP člen 191. OZ člen 395. ZD člen 142, 142/3.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - solidarna odgovornost dedičev - dediči kot sosporniki - negativna dejstva
Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove je solidarna in omejena do višine vrednosti njihovega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Solidarni dolžniki niso ne nujni ne enotni sosporniki.
Dolžniki so uveljavljali negativna dejstva, glede katerih jim dokazov ni treba priložiti, zlasti pa so zanikali temelj terjatve, t.j. zanikali so obstoj pogodbe (ki skladno z določili ZIZ sicer tudi ni verodostojna listina), na podlagi katere upnik izterjuje sporno terjatev. S tem so skladno z ustaljeno sodno prakso zadostili zahtevam po vložitvi obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZZK-1 člen 40, 124, 151. ZGJS člen 6, 7, 76, 76/1, 76/3, 76/4. ZKD člen 3, 4, 6.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pogoji za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v primeru lastninjenja - vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - gospodarske javne službe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Čeprav je pri lastninjenju infrastrukture na področjih gospodarskih javnih služb temelj za pridobitev lastninske pravice zakon, so zemljiškoknjižna pravila glede vpisa enaka, kar pomeni, da sodišče dovoli predlagani vpis, če iz listine izhaja utemeljenost zahtevanega vpisa. Navedeno pomeni, da mora listina vsebovati vse v zakonu naštete dejanske okoliščine, katerih pravna posledica je pridobitev lastninske pravice upravičene skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00067937
ZIL-1 člen 122a, 122a/1, 124, 124/1, 124/3, 124/5. ZPOmK-2 člen 117, 117/1. ZPP člen 2, 264, 337, 337/1. ZIZ člen 15.
kršitev znamke - odločanje v mejah zahtevka - predlog za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov pred pravdo - zahtevek za razkritje podatkov - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo oziroma se je opredelilo pomanjkljivo do zahtevka za predložitev dokazov na podlagi 112.a člena ZIL-1 in zahtevka za razkritje dokazov ali podatkov na podlagi 117. člena ZPOmK-2. Te presoje sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti že iz razloga, ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 124. člena ZIL-1), upnici pa sta vložili zgolj predlog za izdajo sklepa o zavarovanju dokazov, v katerem sta postavili zahtevek, da se odredi pregled oziroma izročitev listin (točka c) tretjega odstavka 124. člena ZIL-1). Nadalje pa tudi iz razloga, ki ga je navedlo že sodišče prve stopnje, in sicer, da upnici predložitve oziroma razkritja dokazov po navedenih dveh zakonskih določilih nista upravičeni zahtevati pred začetkom pravdnega postopka.
ZObr člen 47, 47/3, 48, 48/1, 92, 92/12. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 4, 4/1, 5, 5/1. ZJU člen 53, 53/5, 91, 152b.
prenehanje delovnega razmerja - pridobitev pravice do starostne pokojnine - vojaška oseba - delo v tujini
Tožnik je bil v času od 1. 12. 2016 do 31. 12. 2021 zaposlen (izključno) na delovnem mestu „obrambni ataše v B.“. Na njem je skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZObr opravljal vojaško službo in posledično, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZObr, imel status vojaške osebe. Ker je dne 26. 1. 2021 hkrati izpolnil tudi pogoje za starostno upokojitev, mu je toženka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, upoštevaje kogentno določbo dvanajstega odstavka 92. člena ZObr ter izrecen dogovor pravdnih strank v 10. členu Pogodbe o delu v tujini, zakonito izdala izpodbijano odločbo o prenehanju delovnega razmerja.