predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba
Tožnica v pritožbi ne uveljavlja, da bi predlog za izvršbo dopolnila tako, kot izhaja iz pozivnega sklepa, že v pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve pravdnemu sodišču.
Pravna podlaga za razsojo zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženi zavod, je nedvomno podana v 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP-a. Po njej je potrebno v upravnem postopku vloženo zahtevo zavreči, če je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - potrošnik - pogoji za dovolitev odloga
V primeru obstoja posebno upravičenih razlogov iz 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ določa manj stroge pogoje za odlog izvršbe, tudi v zvezi s samo vložitvijo tožbe in izkazovanjem samih pogojev. Z namenom izkazovanja verjetnosti uspeha v pravdi dolžniku ni treba priložiti dokazov, ki jih navaja v tožbi, izvršilnemu sodišču pa seveda tudi ni treba izvajati v tožbi predlaganih dokazov. Za dopustitev odloga v času, ko je dolžnik potrošnik že vložil tožbo v pravdnem postopku, se ne upoštevajo merila iz veljavnega prvega odstavka 71. člena zakona, po katerih mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Namesto tega se odlog dolžniku potrošniku dovoli vedno, kadar je vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zadostuje zatrjevanje dolžnika, da je pravni posel iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa neveljaven, sodišče pa izvršbe ne odloži le, če iz dolžnikovih trditev očitno izhaja, da nima možnosti za uspeh. Sodišče prve stopnje se tako ni bilo dolžno opredeljevati do upnikovih dolžnici nasprotujočih navedb iz odgovora na predlog za odlog izvršbe, saj se bo upnik imel možnost izjaviti v pravdnem postopku. Iz navedenih razlogov pa ZIZ določa, da pravdno sodišče obravnava zadevo, kot je obravnavana, kot prednostno zadevo brez odlašanja. Zaradi varstva upnika je namreč določeno, da mora pravdno sodišče postopek v zvezi s tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja, podobno kot zakon že določa za pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - bolezensko stanje - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - nedokazane trditve - neizkaz upravičenih razlogov - zavrnitev predloga za podaljšanje roka
Tožnik ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi zdravstvenih težav svoje vloge ni mogel pravočasno dopolniti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Zoper odločbo sodišča druge stopnje je dopustna pritožba le, kadar to nastopa kot sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo.
ZDDV-1 člen 3, 3/1. OZ člen 270, 270/1, 344, 347, 347/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II-B, II-B/1, III-A, III-A/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - zastaranje občasnih denarnih terjatev - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - nedovoljena uporaba glasbenih del - namen uporabe - neobstoj pogodbenega razmerja - plačilo DDV
Že iz naslova prireditev tožene stranke (prodaja v šotoru, noro znižanje zadnjih kosov) logično in življenjsko izhaja, da prireditve tožene stranke niso bile slavnostne prireditve, ki bi se poklonile, spominjale pomembnih dogodkov ali oseb iz preteklosti, ali obeležile kakšen pomemben mejnik ali dogodek, čemur so praviloma namenjene proslave in akademije, temveč gre za zabavno prireditev, katere namen je bil izboljšati prodajo zadnjih kosov.
Terjatve iz neupravičene obogatitve so terjatve iz neposlovnih obveznosti. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.
Za podaljšanje pripora zakon zahteva obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja. Pritožnik z očitki, da obdolženi ni imel namena zapeljati proti policistki in da ni podanega naklepa kot zakonskega znaka kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1, presega presojo o obstoju tega primarnega pogoja za podaljšanje pripora, ter že opravlja dokazno oceno in razpravlja o krivdi, vendar preuranjeno. Navedeno je namreč pridržano razpravljajočemu senatu po opravljeni glavni obravnavi, kolikor do nje pride.
nove navedbe - navedbe pravdnih strank - prvi narok za glavno obravnavo - nova dejstva in dokazi - ugovor zastaranja - zavlačevanje postopka - prekluzija - bistvena kršitev določb postopka - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - soprispevek oškodovanca
V primeru, ko sodišče narok v časovni stiski zaključi še pred celovitim podajanjem navedb strank (npr. ker ima ob določeni uri že razpisan narok v drugi zadevi), ni ovire, da stranki še na naslednjem naroku ne bi podajali novih navedb in dokazov. Ker toženec z ugovorom zastaranja ni zamudil, sodišče prve stopnje tudi ni imelo podlage za presojo, ali bi dopustitev ugovora zastaranja zavlekla reševanje spora, sploh pa ne na podlagi delno izvedenega dokaznega postopka v tej zvezi.
Vprašanje zastaranja predstavlja samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu ni bila predmet presoje na prvi stopnji.
URS člen 147. ZFO-1 člen 7, 7/3. OZ člen 191. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2014) člen 7, 7/2, 7/3. Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 5, 7, 7/1.
odlagališče odpadkov na območju več občin - okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - dejansko in pravno vprašanje - exceptio illegalis - ničnost dogovora - nasprotna tožba - prekoračitev trditvene podlage - ugotavljanje vsebine pogodbe - intervencijski učinek
Določba tretjega odstavka 7. člena ZFO-1, ki zavezuje Vlado pri sprejemanju podzakonskih predpisov, ki urejajo okoljske dajatve, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, jasno in določno opredeljuje krog občin, ki so upravičene do prejema sredstev iz naslova teh dajatev. V ta krog po tej zakonski določbi sodi vsaka občina, v kateri je nastala obremenitev okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču. Ker taka obremenitev okolja že po naravi stvari lahko nastane le na območju odlagališča, je prejemnik te okoljske dajatve skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 lahko le občina, v kateri se odlagališče odpadkov tudi dejansko nahaja.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 59, 60, 61, 61/1, 62, 62/6, 63, 200, 200/3. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167, 168, 168/2.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - poslovni model - zloraba - pravočasnost tožbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Dejstvo, da je tožniku delovno razmerje z dnem 15. 5. 2015 prenehalo na podlagi sporazuma, še ne pomeni, da (zaradi zlorabe in dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki) ne bi mogel uveljavljati zahtevkov zoper drugo toženko za čas do prenehanja dejanskega delovnega razmerja pri njej, vendar bi slednje, ker temeljijo na trditvah o obstoju dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki, moral uveljavljati pravočasno, torej v tridesetih dneh od dneva dejanskega prenehanja delovnega razmerja pri drugo toženki.
Tudi v takšni situaciji, ko tožnikov zahtevek temelji na zatrjevanju obstoja dejanskega delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ni mogoče obiti zakonskega roka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Delavci, ki delajo po fiktivnih civilnopravnih pogodbah in niti nimajo vzpostavljenega formalnega delovnega razmerja namreč glede uveljavljanja sodnega varstva in s tem povezanih pravic ne morejo biti v slabšem položaju od delavcev, ki imajo že vzpostavljeno formalno delovno razmerje pri enem delodajalcu, dejansko delovno razmerje pa obstaja pri drugem delodajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00068285
DZ člen 267, 267/1, 267/2, 268, 272, 272/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3.
postavitev skrbnika za poseben primer - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tožba za izpodbijanje očetovstva
Prva nasprotna udeleženka je v predmetnem ustrezno zastopana po kvalificirani pooblaščenki, katere naloga je, da ji na primeren način pojasni, namen in potek postopka, njene pravice in dolžnosti ter vsebino in posledice odločitev sodišča. Če prva nasprotna udeleženka iz strahu pred predlagateljem svoji pooblaščenki ne podaja realnih informacij in se noče aktivno udeleževati postopka, to še ne pomeni, da bi lahko za njene pravice poskrbel le skrbnik za posebni primer.
ZPP člen 236. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5. URS člen 49. ZDR-1 člen 6, 35, 45, 48, 48/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZVZD-1 člen 5, 12, 51. ZJU člen 16, 16/1, 94. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZNB člen 4, 4/2, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pogoj PCT - odklonitev testiranja - ustavna presoja - presoja zakonitosti ukrepa - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Tožnica s tem, ko se ni želela testirati, niti ni izpolnjevala drugih pogojev za vstop v vojašnico A., po lastni krivdi ni imela dostopa do prostorov toženke in posledično po lastni krivdi, brez upravičenega razloga, ni opravljala dela več kot tri zaporedne delovne dni, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za podajo odpovedi po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV. Toženka tožnici glede na takrat veljaven Odlok, ki jo je pravno zavezoval in ga je morala spoštovati, ni smela omogočiti dostopa do delovnega mesta brez izpolnjevanja pogoja PCT, tožnica pa je morala takšno navodilo upoštevati, vendar tega ni želela. Posledično so navedbe, da je šlo za izostanek tožnice po navodilih delodajalca in ne za neupravičeno odsotnost kot tudi navedbe o tem, da je bilo ugotovljeno, da se posameznika ne more kaznovati za prekršek, če ni spoštoval odloka glede nošenja maske in obveznega testiranja, neutemeljene.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - povzemanje vsebine listine - vpogled v elektronski spis - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - procesna legitimacija ločitvenega upnika - mnenje ločitvenega upnika
Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje.
Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica A. A. ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.
Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00067943
ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 70, 70/2.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - trajna blodnjava motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Prekinitev psihiatričnega in somatskega zdravljenja bi neposredno hudo ogrozilo njeno zdravje in življenje. Da je bilo slednje brez vodenega oziroma nadzorovanega zdravljenja že ogrožujoče za življenje nasprotne udeleženke, se je sodišče prepričalo z zaslišanjem nasprotne udeleženke. Sama je namreč potrdila, da je v zadnjih mesecih pred sprejemom shujšala za več kot 10 kg. To pomeni, da je bilo njeno zdravje in življenje na prostosti že konkretno in realno ogroženo. Pritožbeno mnenje, da sama sebe ni ogrožala, je ovrženo. Dejansko stanje o preteklem in o potencialnem ogrožanju je pravilno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00067937
ZIL-1 člen 122a, 122a/1, 124, 124/1, 124/3, 124/5. ZPOmK-2 člen 117, 117/1. ZPP člen 2, 264, 337, 337/1. ZIZ člen 15.
kršitev znamke - odločanje v mejah zahtevka - predlog za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov pred pravdo - zahtevek za razkritje podatkov - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo oziroma se je opredelilo pomanjkljivo do zahtevka za predložitev dokazov na podlagi 112.a člena ZIL-1 in zahtevka za razkritje dokazov ali podatkov na podlagi 117. člena ZPOmK-2. Te presoje sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti že iz razloga, ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 124. člena ZIL-1), upnici pa sta vložili zgolj predlog za izdajo sklepa o zavarovanju dokazov, v katerem sta postavili zahtevek, da se odredi pregled oziroma izročitev listin (točka c) tretjega odstavka 124. člena ZIL-1). Nadalje pa tudi iz razloga, ki ga je navedlo že sodišče prve stopnje, in sicer, da upnici predložitve oziroma razkritja dokazov po navedenih dveh zakonskih določilih nista upravičeni zahtevati pred začetkom pravdnega postopka.
ZObr člen 47, 47/3, 48, 48/1, 92, 92/12. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 4, 4/1, 5, 5/1. ZJU člen 53, 53/5, 91, 152b.
prenehanje delovnega razmerja - pridobitev pravice do starostne pokojnine - vojaška oseba - delo v tujini
Tožnik je bil v času od 1. 12. 2016 do 31. 12. 2021 zaposlen (izključno) na delovnem mestu „obrambni ataše v B.“. Na njem je skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZObr opravljal vojaško službo in posledično, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZObr, imel status vojaške osebe. Ker je dne 26. 1. 2021 hkrati izpolnil tudi pogoje za starostno upokojitev, mu je toženka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, upoštevaje kogentno določbo dvanajstega odstavka 92. člena ZObr ter izrecen dogovor pravdnih strank v 10. členu Pogodbe o delu v tujini, zakonito izdala izpodbijano odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069187
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delo policista - mejna kontrola
Ker narava tožnikovega dela ni bila takšna, da tožnik ni mogel koristiti odmora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kakšna je bila intenzivnost dela, pri čemer je ugotovilo, da je bila intenzivnost dela med vikendi in dela prostimi dnevi ter ponoči nizka, tožnik pa je lahko odmor koristil vsaj v dveh delih. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da bi tožnik lahko odmor koristil le, če bi imel menjavo. Glede na naravo in intenzivnost dela bi tožnik tudi v primeru, če bi med koriščenjem odmora prejel nujni klic, preostanek odmora, glede na bistveno nižjo intenzivnost dela, lahko koristil kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069615
ZIZ člen 61, 61/2, 62. ZPP člen 191. OZ člen 395. ZD člen 142, 142/3.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - solidarna odgovornost dedičev - dediči kot sosporniki - negativna dejstva
Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove je solidarna in omejena do višine vrednosti njihovega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Solidarni dolžniki niso ne nujni ne enotni sosporniki.
Dolžniki so uveljavljali negativna dejstva, glede katerih jim dokazov ni treba priložiti, zlasti pa so zanikali temelj terjatve, t.j. zanikali so obstoj pogodbe (ki skladno z določili ZIZ sicer tudi ni verodostojna listina), na podlagi katere upnik izterjuje sporno terjatev. S tem so skladno z ustaljeno sodno prakso zadostili zahtevam po vložitvi obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 22, 23,. OZ člen 729, 735, 735/1. ZPP člen 7, 8, 125, 125/4, 212, 214, 214/2, 226, 226/1, 226/6, 278, 278/2, 286, 286/1, 337.
pravica do poštenega sojenja - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - odvetnik kot stranka v postopku - shranjevalna pogodba - dokazna ocena vseh dokazov - dokazna ocena verodostojnosti prič - dolžnost govoriti resnico - vračilo shranjene stvari - denar
Sodišče druge stopnje te zakonske omejitve poudarja zato, ker iz jamstva poštenega sodnega postopka (pravic praviloma ustavnopravnega in konvencijskega (EKČP) jamstva; 22. in 23. člen Ustave RS ter prvi odstavek 6. člena EKČP) izhaja tudi pravica do obrazložene sodne odločbe, vendar seveda ta ni neomejena. Poudariti je potrebno, da stranke v civilnih postopkih nimajo le pravic temveč tudi dolžnosti. Toženka v tem postopku je odvetnica, torej pravna strokovnjakinja, od katere se zato utemeljeno pričakuje, da pozna tudi citirane zakonske določbe in temu primerno tudi sestavi pravno sredstvo.
Kršitve procesnih ustavnih in konvencijskih jamstev (EKČP) niso samostojen pritožbeni (ali revizijski) razlog, temveč se te kršitve umeščajo, presojajo in odpravljajo na podlagi obstoječih določb procesnega zakona (ali posameznih procesnih določb), praviloma na podlagi določb ZPP. Kadar se stranke sklicujejo neposredno na kršitev tovrstnih pravic, je naloga sodišča, da jih umesti v ustrezne določbe procesne zakonodaje. Če je to umestitev naredila že stranka, pa so jo dolžna preveriti. Takšno razvrščanje je bistveno zaradi citiranih določb ZPP, ki razmejujejo med procesnimi kršitvami na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in tistimi na katere ne. Za slednje namreč velja, da preizkus sodbe opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi.
Z vidika metodoloških zahtev 8. člena ZPP pa je bistveno, da je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo tudi izpovedbo toženke (tč. 6 na strani 7. obrazložitve) in nato (skrbno in vestno) presojalo vsak dokaz, ta analitičen pristop (ocena vsakega dokaza posebej) povezalo v smiselno celoto (ocena vseh dokazov skupaj) ter nato sprejelo tudi skupen dokazni zaključek o tem komu bo verjelo. In tak zaokrožen in celovit pregled nad ugotovljenimi dejstvi ter njihovo vrednotenje, ob preizkusu in oceni, komu v tej zgodbi verjeti, to tehtanje nagne v celoti na stran tožnice, kajti - čemu bi tožnica, preprosta ženska in gospodinja, v svoji starosti (več kot 70 let), tako vztrajno sama in nato s pomočjo drugih oseb, v daljšem časovnem obdobju in nato tudi z vložitvijo tožbe obremenjevala izobraženo, izkušeno in prava veščo osebo, kot je toženka, s povsem izmišljeno, neobstoječo torej povsem lažno zgodbo in zahtevkom? In ker v postopku ni prav nobenega niti namiga, da je s tožničino voljo, sposobnostjo presoje in razsoje kaj narobe potem je odgovor jasen, trden in neizpodbiten - zato, ker govori resnico, toženka pa ne.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - procesna legitimacija ločitvenega upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - mnenje ločitvenega upnika
Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje.
Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.
Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).