Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da terjatev tožeče stranke v višini 1.796,80 EUR ni dokazana, saj iz predloženega računa ni razvidno od katerih računov vtožuje zamudne obresti, niti zapadlost, niti plačilo le-teh in tudi ne stopnjo zamudnih obresti, kar pa tožeča stranka tudi v svojih vlogah ni navedla. Trditveno in dokazno breme pa je na tožeči stranki (7. in 212. člen ZPP). Z dokazno oceno prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša.
postopek zavarovanja - začasna odredba - stroški - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - povrnitev stroškov postopka zavarovanja - odgovor na ugovor - obrazložena vloga - ločenost izvršilnega in pravdnega postopka
Če gre za začasno odredbo, ki ni bila vložena skupaj s tožbo, gre za samostojen postopek, ki se konča z izdajo začasne odredbe in je treba odločiti posebej o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069261
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/2. OZ člen 179, 180, 299, 299/2. ZPP člen 357.
tožba na plačilo odškodnine - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna in krivdna odgovornost voznika motornega vozila - soprispevek - prometna nesreča - prometna nesreča s smrtnim izidom - motorno vozilo in pešec - potrebna skrbnost - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - primerljiva zadeva iz sodne prakse - čustvena navezanost - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine starima staršema ni pogoj, da bi morala opravljati vlogo staršev v odnosu do umrlega vnuka ali da bi prevzela skrb za skupno gospodinjstvo. Prvo sodišče je podrobno utemeljilo, kako tesno sta bila stara starša povezana z vnukom. Ugotovljena dejstva tudi po oceni pritožbenega sodišča vodijo do zaključka, da je med njimi obstajala enako močna čustvena povezanost, kot jo je običajno videti med ožjimi družinskimi člani iz 180. člena OZ.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba
Tožnica v pritožbi ne uveljavlja, da bi predlog za izvršbo dopolnila tako, kot izhaja iz pozivnega sklepa, že v pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve pravdnemu sodišču.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067999
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129.a, 129a/1, 129a/5.
delo v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - neizpolnitev dela obveznosti - razlogi za neizpolnitev obveznosti - izrek zaporne kazni
Razlogi za neizpolnitev nalog, ki izvirajo iz obsojencu naloženega dela v splošno korist, torej niso v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojencu onemogočale izpolnitev obveznosti, temveč predvsem v obsojenčevem družbeno nesprejemljivem in nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2. ZIZ člen 272, 272/2-2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - dokapitalizacija - vplačilo poslovnega vložka
Glede na to, da že izdana začasna odredba preprečuje toženi stranki izplačilo poslovnega deleža družbi A. A., potem ni nevarnosti, da bi ji tožena stranka prenakazala vplačana sredstva družbenikov po izpodbijanem sklepu skupščine.
Če bi sodišče izdalo začasno odredbo, družbeniki ne bi dokapitalizirali tožene stranke in ne bi sanirali protipravnega stanja po drugem odstavku 502. členom ZGD-1 ter slabega ekonomskega stanja.
Glede na to, da bo po izpodbijanem sklepu skupščine ostala višina osnovnega kapitala enaka kot pred prenehanjem deleža A. A., bo tožnik ohranil svoje glasove 0,5217 % tudi, če ne bo vplačal vložka, kar bi bilo isto v primeru izdaje začasne odredbe. Za toženo stranko bi z izdajo začasne odredbe nastala hujša posledica kot za tožnika v primeru neizdaje začasne odredbe.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila narava in intenzivnost tožnikovega dela (mejne kontrole in ostale tožnikove naloge) ter frekvenca delovne obremenitve takšna, da je omogočala koriščenje odmora med delovnim časom.
URS člen 147. ZFO-1 člen 7, 7/3. OZ člen 191. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2014) člen 7, 7/2, 7/3. Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 5, 7, 7/1.
odlagališče odpadkov na območju več občin - okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - dejansko in pravno vprašanje - exceptio illegalis - ničnost dogovora - nasprotna tožba - prekoračitev trditvene podlage - ugotavljanje vsebine pogodbe - intervencijski učinek
Določba tretjega odstavka 7. člena ZFO-1, ki zavezuje Vlado pri sprejemanju podzakonskih predpisov, ki urejajo okoljske dajatve, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, jasno in določno opredeljuje krog občin, ki so upravičene do prejema sredstev iz naslova teh dajatev. V ta krog po tej zakonski določbi sodi vsaka občina, v kateri je nastala obremenitev okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču. Ker taka obremenitev okolja že po naravi stvari lahko nastane le na območju odlagališča, je prejemnik te okoljske dajatve skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 lahko le občina, v kateri se odlagališče odpadkov tudi dejansko nahaja.
nove navedbe - navedbe pravdnih strank - prvi narok za glavno obravnavo - nova dejstva in dokazi - ugovor zastaranja - zavlačevanje postopka - prekluzija - bistvena kršitev določb postopka - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - soprispevek oškodovanca
V primeru, ko sodišče narok v časovni stiski zaključi še pred celovitim podajanjem navedb strank (npr. ker ima ob določeni uri že razpisan narok v drugi zadevi), ni ovire, da stranki še na naslednjem naroku ne bi podajali novih navedb in dokazov. Ker toženec z ugovorom zastaranja ni zamudil, sodišče prve stopnje tudi ni imelo podlage za presojo, ali bi dopustitev ugovora zastaranja zavlekla reševanje spora, sploh pa ne na podlagi delno izvedenega dokaznega postopka v tej zvezi.
Vprašanje zastaranja predstavlja samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu ni bila predmet presoje na prvi stopnji.
posestno varstvo - motenje posesti - odklop elektrike - protipravnost motilnega dejanja - ponovno motenje posesti - pasivna legitimacija - dobavitelj električne energije
Protipravnost motilnega ravnanja lahko izključi le zakon.
Toženka ni niti dobavitelj niti distributer električne energije, je le upravljalec električnega omrežja, s pooblastilom za obračun stroškov porabe elektrike za posamezne lastnike prostorov v PC in za izterjavo neplačanih stroškov ter za kontrolo delovanja omrežja.
Energetski zakon omogoča odklop električne energije zgolj tisti pravni osebi, ki je za to imenovana, pod točno določenimi pogoji in v določenem postopku. Toženka ni takšna oseba oziroma nima ustreznega statusa, zato je njeno vztrajanje, da dobavitelj elektrike mora oziroma ima možnost odklopa v primeru neplačevanja porabe elektrike, brez pomena.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00067943
ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 70, 70/2.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - trajna blodnjava motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Prekinitev psihiatričnega in somatskega zdravljenja bi neposredno hudo ogrozilo njeno zdravje in življenje. Da je bilo slednje brez vodenega oziroma nadzorovanega zdravljenja že ogrožujoče za življenje nasprotne udeleženke, se je sodišče prepričalo z zaslišanjem nasprotne udeleženke. Sama je namreč potrdila, da je v zadnjih mesecih pred sprejemom shujšala za več kot 10 kg. To pomeni, da je bilo njeno zdravje in življenje na prostosti že konkretno in realno ogroženo. Pritožbeno mnenje, da sama sebe ni ogrožala, je ovrženo. Dejansko stanje o preteklem in o potencialnem ogrožanju je pravilno ugotovljeno.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - procesna legitimacija ločitvenega upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - mnenje ločitvenega upnika
Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje.
Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.
Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - denarna kazen - obrazložitev kazni - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - obrazložitev
Sodišče se mora v svoji odločbi opredeliti o navedbah strank - kadar so te skope in pavšalne, tudi od sodišča ni mogoče pričakovati, da se o takih navedbah obširno opredeljuje. Obrazložitev sodišča je torej odvisna zlasti od trditvene in dokazne podlage strank postopka.
Pri presoji denarne kazni ni odločilna oziroma najbolj bistvena sorazmernost z vrednostjo upnikove nedenarne terjatve, temveč mora denarna kazen biti primerno visoka tako, da bo dolžnika dejansko motivirala k izpolnitvi nedenarne obveznosti.
ZDDV-1 člen 3, 3/1. OZ člen 270, 270/1, 344, 347, 347/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II-B, II-B/1, III-A, III-A/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - zastaranje občasnih denarnih terjatev - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - nedovoljena uporaba glasbenih del - namen uporabe - neobstoj pogodbenega razmerja - plačilo DDV
Že iz naslova prireditev tožene stranke (prodaja v šotoru, noro znižanje zadnjih kosov) logično in življenjsko izhaja, da prireditve tožene stranke niso bile slavnostne prireditve, ki bi se poklonile, spominjale pomembnih dogodkov ali oseb iz preteklosti, ali obeležile kakšen pomemben mejnik ali dogodek, čemur so praviloma namenjene proslave in akademije, temveč gre za zabavno prireditev, katere namen je bil izboljšati prodajo zadnjih kosov.
Terjatve iz neupravičene obogatitve so terjatve iz neposlovnih obveznosti. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.
Za podaljšanje pripora zakon zahteva obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja. Pritožnik z očitki, da obdolženi ni imel namena zapeljati proti policistki in da ni podanega naklepa kot zakonskega znaka kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1, presega presojo o obstoju tega primarnega pogoja za podaljšanje pripora, ter že opravlja dokazno oceno in razpravlja o krivdi, vendar preuranjeno. Navedeno je namreč pridržano razpravljajočemu senatu po opravljeni glavni obravnavi, kolikor do nje pride.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069187
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delo policista - mejna kontrola
Ker narava tožnikovega dela ni bila takšna, da tožnik ni mogel koristiti odmora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kakšna je bila intenzivnost dela, pri čemer je ugotovilo, da je bila intenzivnost dela med vikendi in dela prostimi dnevi ter ponoči nizka, tožnik pa je lahko odmor koristil vsaj v dveh delih. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da bi tožnik lahko odmor koristil le, če bi imel menjavo. Glede na naravo in intenzivnost dela bi tožnik tudi v primeru, če bi med koriščenjem odmora prejel nujni klic, preostanek odmora, glede na bistveno nižjo intenzivnost dela, lahko koristil kasneje.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 33, 34, 36, 37, 48, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 12, 12/1. ZJU člen 93. ZNPPol člen 4. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZODPol člen 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - policist - lažni podatki - COVID-19 - cepljenje - nedovoljen dokaz - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je z neupoštevanjem navodil toženke in z lažnim prikazovanjem dejstva, da je polno cepljena in torej izpolnjuje pogoj PCT, zaradi česar se ni samotestirala na delovnem mestu, kršila 12. člen ZVZD-1 ter določbe 33., 34., 36., 37. člena ZDR-1, 93. člena ZJU, 4. člena ZNPPol pa tudi Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, Kodeks policijske etike, Pravila Policije ter določbe pogodbe o zaposlitvi. Tožnica namreč brez izpolnjevanja pogoja PCT dela na delovnem mestu v obravnavanem obdobju glede na takrat veljavni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 ne bi smela opravljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00068092
SPZ člen 33. ZPP člen 155.
posestno varstvo - motenje posesti - sprememba posestnega stanja - bistvena sprememba - izvrševanje posesti - način izvrševanja posesti - dejanska oblast nad stvarjo - motilno dejanje - skupni del večstanovanjske hiše - potrebni stroški - pravica do svobodne izbire odvetnika
Vsake spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ, četudi gre pri postavitvi ovire za ravnanje brez pooblastila/dovoljenja drugega etažnega lastnika. Zmotno je pritožbeno stališče, da vsaka minimalna sprememba dejanskega ali posestnega stanja že vodi v ugoditev zahtevku, pravno varstvo upravičuje le tisto dejanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. V primeru, kot je obravnavani, ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sedež/okrožje sodišča, je mogoče sporne stroške pooblaščenca (potni stroški, odsotnost iz pisarne za čas potovanja) naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, ki so povezane z vsebino same zadeve: na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja.
predlog za obročno plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Vse uveljavljane bistveno spremenjene okoliščine bi se morale nanašati na dejstvo v zvezi z nezmožnostjo plačila sodne takse prvotožeče stranke, ki bi moralo nastati od trenutka pravnomočnosti odločanja o pravnomočno zavrženem predlogu za taksno oprostitev. Prvotožeča stranka pa ne navaja nobenih takih okoliščin, ki bi se nanašale na navedeno časovno obdobje.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 22, 23,. OZ člen 729, 735, 735/1. ZPP člen 7, 8, 125, 125/4, 212, 214, 214/2, 226, 226/1, 226/6, 278, 278/2, 286, 286/1, 337.
pravica do poštenega sojenja - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - odvetnik kot stranka v postopku - shranjevalna pogodba - dokazna ocena vseh dokazov - dokazna ocena verodostojnosti prič - dolžnost govoriti resnico - vračilo shranjene stvari - denar
Sodišče druge stopnje te zakonske omejitve poudarja zato, ker iz jamstva poštenega sodnega postopka (pravic praviloma ustavnopravnega in konvencijskega (EKČP) jamstva; 22. in 23. člen Ustave RS ter prvi odstavek 6. člena EKČP) izhaja tudi pravica do obrazložene sodne odločbe, vendar seveda ta ni neomejena. Poudariti je potrebno, da stranke v civilnih postopkih nimajo le pravic temveč tudi dolžnosti. Toženka v tem postopku je odvetnica, torej pravna strokovnjakinja, od katere se zato utemeljeno pričakuje, da pozna tudi citirane zakonske določbe in temu primerno tudi sestavi pravno sredstvo.
Kršitve procesnih ustavnih in konvencijskih jamstev (EKČP) niso samostojen pritožbeni (ali revizijski) razlog, temveč se te kršitve umeščajo, presojajo in odpravljajo na podlagi obstoječih določb procesnega zakona (ali posameznih procesnih določb), praviloma na podlagi določb ZPP. Kadar se stranke sklicujejo neposredno na kršitev tovrstnih pravic, je naloga sodišča, da jih umesti v ustrezne določbe procesne zakonodaje. Če je to umestitev naredila že stranka, pa so jo dolžna preveriti. Takšno razvrščanje je bistveno zaradi citiranih določb ZPP, ki razmejujejo med procesnimi kršitvami na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in tistimi na katere ne. Za slednje namreč velja, da preizkus sodbe opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi.
Z vidika metodoloških zahtev 8. člena ZPP pa je bistveno, da je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo tudi izpovedbo toženke (tč. 6 na strani 7. obrazložitve) in nato (skrbno in vestno) presojalo vsak dokaz, ta analitičen pristop (ocena vsakega dokaza posebej) povezalo v smiselno celoto (ocena vseh dokazov skupaj) ter nato sprejelo tudi skupen dokazni zaključek o tem komu bo verjelo. In tak zaokrožen in celovit pregled nad ugotovljenimi dejstvi ter njihovo vrednotenje, ob preizkusu in oceni, komu v tej zgodbi verjeti, to tehtanje nagne v celoti na stran tožnice, kajti - čemu bi tožnica, preprosta ženska in gospodinja, v svoji starosti (več kot 70 let), tako vztrajno sama in nato s pomočjo drugih oseb, v daljšem časovnem obdobju in nato tudi z vložitvijo tožbe obremenjevala izobraženo, izkušeno in prava veščo osebo, kot je toženka, s povsem izmišljeno, neobstoječo torej povsem lažno zgodbo in zahtevkom? In ker v postopku ni prav nobenega niti namiga, da je s tožničino voljo, sposobnostjo presoje in razsoje kaj narobe potem je odgovor jasen, trden in neizpodbiten - zato, ker govori resnico, toženka pa ne.