ZDDV-1 člen 3, 3/1. OZ člen 270, 270/1, 344, 347, 347/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II-B, II-B/1, III-A, III-A/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - zastaranje občasnih denarnih terjatev - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - nedovoljena uporaba glasbenih del - namen uporabe - neobstoj pogodbenega razmerja - plačilo DDV
Že iz naslova prireditev tožene stranke (prodaja v šotoru, noro znižanje zadnjih kosov) logično in življenjsko izhaja, da prireditve tožene stranke niso bile slavnostne prireditve, ki bi se poklonile, spominjale pomembnih dogodkov ali oseb iz preteklosti, ali obeležile kakšen pomemben mejnik ali dogodek, čemur so praviloma namenjene proslave in akademije, temveč gre za zabavno prireditev, katere namen je bil izboljšati prodajo zadnjih kosov.
Terjatve iz neupravičene obogatitve so terjatve iz neposlovnih obveznosti. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.
Za podaljšanje pripora zakon zahteva obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja. Pritožnik z očitki, da obdolženi ni imel namena zapeljati proti policistki in da ni podanega naklepa kot zakonskega znaka kaznivega dejanja po 299. členu KZ-1, presega presojo o obstoju tega primarnega pogoja za podaljšanje pripora, ter že opravlja dokazno oceno in razpravlja o krivdi, vendar preuranjeno. Navedeno je namreč pridržano razpravljajočemu senatu po opravljeni glavni obravnavi, kolikor do nje pride.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069187
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delo policista - mejna kontrola
Ker narava tožnikovega dela ni bila takšna, da tožnik ni mogel koristiti odmora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kakšna je bila intenzivnost dela, pri čemer je ugotovilo, da je bila intenzivnost dela med vikendi in dela prostimi dnevi ter ponoči nizka, tožnik pa je lahko odmor koristil vsaj v dveh delih. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da bi tožnik lahko odmor koristil le, če bi imel menjavo. Glede na naravo in intenzivnost dela bi tožnik tudi v primeru, če bi med koriščenjem odmora prejel nujni klic, preostanek odmora, glede na bistveno nižjo intenzivnost dela, lahko koristil kasneje.
ZPP člen 236. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5. URS člen 49. ZDR-1 člen 6, 35, 45, 48, 48/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZVZD-1 člen 5, 12, 51. ZJU člen 16, 16/1, 94. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZNB člen 4, 4/2, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pogoj PCT - odklonitev testiranja - ustavna presoja - presoja zakonitosti ukrepa - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Tožnica s tem, ko se ni želela testirati, niti ni izpolnjevala drugih pogojev za vstop v vojašnico A., po lastni krivdi ni imela dostopa do prostorov toženke in posledično po lastni krivdi, brez upravičenega razloga, ni opravljala dela več kot tri zaporedne delovne dni, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za podajo odpovedi po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV. Toženka tožnici glede na takrat veljaven Odlok, ki jo je pravno zavezoval in ga je morala spoštovati, ni smela omogočiti dostopa do delovnega mesta brez izpolnjevanja pogoja PCT, tožnica pa je morala takšno navodilo upoštevati, vendar tega ni želela. Posledično so navedbe, da je šlo za izostanek tožnice po navodilih delodajalca in ne za neupravičeno odsotnost kot tudi navedbe o tem, da je bilo ugotovljeno, da se posameznika ne more kaznovati za prekršek, če ni spoštoval odloka glede nošenja maske in obveznega testiranja, neutemeljene.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - povzemanje vsebine listine - vpogled v elektronski spis - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - procesna legitimacija ločitvenega upnika - mnenje ločitvenega upnika
Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje.
Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica A. A. ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.
Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).
URS člen 147. ZFO-1 člen 7, 7/3. OZ člen 191. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2014) člen 7, 7/2, 7/3. Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 5, 7, 7/1.
odlagališče odpadkov na območju več občin - okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - dejansko in pravno vprašanje - exceptio illegalis - ničnost dogovora - nasprotna tožba - prekoračitev trditvene podlage - ugotavljanje vsebine pogodbe - intervencijski učinek
Določba tretjega odstavka 7. člena ZFO-1, ki zavezuje Vlado pri sprejemanju podzakonskih predpisov, ki urejajo okoljske dajatve, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, jasno in določno opredeljuje krog občin, ki so upravičene do prejema sredstev iz naslova teh dajatev. V ta krog po tej zakonski določbi sodi vsaka občina, v kateri je nastala obremenitev okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču. Ker taka obremenitev okolja že po naravi stvari lahko nastane le na območju odlagališča, je prejemnik te okoljske dajatve skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZFO-1 lahko le občina, v kateri se odlagališče odpadkov tudi dejansko nahaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00067937
ZIL-1 člen 122a, 122a/1, 124, 124/1, 124/3, 124/5. ZPOmK-2 člen 117, 117/1. ZPP člen 2, 264, 337, 337/1. ZIZ člen 15.
kršitev znamke - odločanje v mejah zahtevka - predlog za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov pred pravdo - zahtevek za razkritje podatkov - nedovoljene pritožbene novote
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo oziroma se je opredelilo pomanjkljivo do zahtevka za predložitev dokazov na podlagi 112.a člena ZIL-1 in zahtevka za razkritje dokazov ali podatkov na podlagi 117. člena ZPOmK-2. Te presoje sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti že iz razloga, ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 124. člena ZIL-1), upnici pa sta vložili zgolj predlog za izdajo sklepa o zavarovanju dokazov, v katerem sta postavili zahtevek, da se odredi pregled oziroma izročitev listin (točka c) tretjega odstavka 124. člena ZIL-1). Nadalje pa tudi iz razloga, ki ga je navedlo že sodišče prve stopnje, in sicer, da upnici predložitve oziroma razkritja dokazov po navedenih dveh zakonskih določilih nista upravičeni zahtevati pred začetkom pravdnega postopka.
ZObr člen 47, 47/3, 48, 48/1, 92, 92/12. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 4, 4/1, 5, 5/1. ZJU člen 53, 53/5, 91, 152b.
prenehanje delovnega razmerja - pridobitev pravice do starostne pokojnine - vojaška oseba - delo v tujini
Tožnik je bil v času od 1. 12. 2016 do 31. 12. 2021 zaposlen (izključno) na delovnem mestu „obrambni ataše v B.“. Na njem je skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZObr opravljal vojaško službo in posledično, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZObr, imel status vojaške osebe. Ker je dne 26. 1. 2021 hkrati izpolnil tudi pogoje za starostno upokojitev, mu je toženka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, upoštevaje kogentno določbo dvanajstega odstavka 92. člena ZObr ter izrecen dogovor pravdnih strank v 10. členu Pogodbe o delu v tujini, zakonito izdala izpodbijano odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00067943
ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 70, 70/2.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - trajna blodnjava motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Prekinitev psihiatričnega in somatskega zdravljenja bi neposredno hudo ogrozilo njeno zdravje in življenje. Da je bilo slednje brez vodenega oziroma nadzorovanega zdravljenja že ogrožujoče za življenje nasprotne udeleženke, se je sodišče prepričalo z zaslišanjem nasprotne udeleženke. Sama je namreč potrdila, da je v zadnjih mesecih pred sprejemom shujšala za več kot 10 kg. To pomeni, da je bilo njeno zdravje in življenje na prostosti že konkretno in realno ogroženo. Pritožbeno mnenje, da sama sebe ni ogrožala, je ovrženo. Dejansko stanje o preteklem in o potencialnem ogrožanju je pravilno ugotovljeno.
spor majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - solastniški delež - določitev solastniških deležev
Glede na to, da so se po izgradnji objekta spremenile površine skupnih prostorov, s tem pa deleži lastništva posameznih etažnih lastnikov na skupnih delih, tožnica pa za svoje navedbe o odstotkih solastništva toženke ni predložila nobenega drugega dokaza kot lastnih delilnikov, je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica zatrjevanih solastniških deležev ni dokazala, pravilen.
ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - sprememba vrednosti predmeta med postopkom - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - ugotovitev vrednosti nepremičnine - podatki pridobljeni s strani gurs
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustavno skladna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke kršitve določb ZST-1 glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00069271
SPZ člen 54, 92, 215, 226, 234. ZZK-1 člen 243. ZGJS člen 2, 9. OZ člen 34. ZGD-1 člen 623, 623/6. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica (2005) člen 11.
zahtevek na izročitev nepremičnine - zahtevek na izpraznitev nepremičnine - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - sestavine nepremičnine - pogodba o ustanovitvi služnosti - razlaga pogodbe - neprava stvarna služnost - zemljiško knjižno dovolilo - opis vsebine služnosti - vodovodno omrežje - zagotavljanje pitne vode - gospodarska javna služba - obvezna lokalna gospodarska javna služba - ničnost pogodbe - univerzalni pravni naslednik družbe - delilni načrt
Teorija in sodna praksa povezujeta nepravo stvarno služnost predvsem v povezavi s služnostjo v javno korist. Nosilec interesa gradnje javne infrastrukture in lastnik nepremičnine ne moreta ustanoviti prave stvarne služnosti, saj nosilec nima nepremičnine, ki bi imela lastnosti gospodujočega zemljišča. Zato je nujno, da vsebini služnosti v javno korist ustreza tudi oblika služnosti, ki jo je mogoče ustanoviti na pogodbenem temelju.
S prevzemom premoženja in s tem povezanih stvarnih pravic na tem premoženju je tožeča stranka prevzela tudi stvarno služnost. Pretekle pogodbe, na podlagi katerih je nastala stvarna pravica na tuji stvari, ne morejo biti vse naštete v delitvenem sporazumu. Dovolj je, da je tožeča stranka prevzela premoženje oziroma nepremičnino, na kateri je ustanovljena stvarna pravica na tuji stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00067839
ZPP člen 212, 214, 214/2, 226, 226/2, 339, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. ZVPot člen 21b, 21b/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - garancija za brezhibno delovanje stvari - uveljavljanje garancije - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - listina v tujem jeziku - neprevedena listina v tujem jeziku - obrazloženost sodbe - protispisnost
Skladno s prvim odstavkom 21.b člena ZVPot lahko kupec zahteva odpravo napak na podlagi garancije pri proizvajalcu, prodajalcu ali pooblaščenem servisu.
Ker je sodišče prve stopnje kot dokaz upoštevalo listino, ki vsebuje besedilo v tujem jeziku in ji ni bil priložen overjen prevod, je prišlo do kršitve določb pravdnega postopka (drugega odstavka 226. člena ZPP). Vendar v obravnavani zadevi storjena kršitev določb pravdnega postopka ni absolutne narave. Sklicevanje na omenjeno listino ni bil odločilni razlog sodišča prve stopnje, ampak samo dodaten argument.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - varnost pri delu - delo - zastaranje - ugovor zastaranja - objektivni in subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - nepremoženjska škoda - ustalitev zdravstvenega stanja - strah
Obe obliki strahu (primarni in sekundarni) sta časovno povezani (primarni strah preide v sekundarnega), zato začetka teka zastaralnega roka ni mogoče cepiti na dva različna časovna trenutka. Zastaralni rok je glede obeh oblik strahu začel teči šele tedaj, ko je bilo tožnikovo zdravljenje zaključeno in ko je bil tožniku znan obseg nepremoženjske škode. Tudi glede škode, ki je tožniku nastala med oziroma zaradi zdravljenja (potni stroški na preglede in terapije), je začetek teka zastaralnega roka pravilno vezati na datum, ko je bil tožniku obseg poškodbenih posledic v celoti znan, to pa je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ob vrnitvi tožnika na delo.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev - pritožba zoper zamudno sodbo - opravičljiva zamuda - zamuda roka - odločanje o stroških postopka
Iz predloga v prejšnje stanje je moč ugotoviti, da toženec predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi nepravilne vročitve tožbe in zato zamude vložitve odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ta razlog ne more predstavljati razloga za postavitev v prejšnje stanje. Pravilna vročitev je pogoj za izdajo zamudne sodbe.
V primeru, da bi bila pritožba zoper zamudno sodbo uspešna, bo lahko tožena stranka uveljavljala tudi stroške, ki jih je imela z odgovorom na tožbo. Odločitev je bila zato v tem delu preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00069057
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 158, 158/1, 161, 161/1, 161/4, 163, 163/7, 325, 325/1, 327, 327/3.
poseg v pravico do zasebnosti - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - absolutno javna oseba - relativno javna oseba - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepopoln izrek o stroških - dopolnilni sklep o pravdnih stroških
Tožnica kot občinska svetnica, sodnica porotnica oziroma kandidatka za direktorico doma starejših občanov ni bila absolutna javna oseba. Posameznikova zasebnost je najstrožje varovana in za poseg vanjo mora obstajati tako močan javni interes, da prepričljivo prevlada. Interesa javnosti za seznanitev s posredovanimi oziroma objavljenimi odločbami ni bilo, saj njihova vsebina ni v ničemer povezana s tožničinim opravljanjem navedenih funkcij.
Ni res, da je poseg v čast in dobro ime možen zgolj z izjavo o neresničnih dejstvih. Ločiti je treba med objavo dejstev, ki lahko škodujejo dobremu imenu, in objavo mnenja, ki vsebuje (žaljive) vrednostne sodbe. Pri slednjih po naravi stvari ni mogoče zahtevati, da bi bile podvržene dokazovanju resničnosti. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Pri tem morajo tudi mnenja imeti vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike. Nedopustne so žaljive ocene, za katere ni več mogoče reči, da so usmerjene v predmet javne razprave, ampak predstavljajo diskvalifikacijo, ponižanje osebe. Toženec je poslane odločbe opremil z dopisi, v katerih je izrazil svoje mnenje oziroma vrednostne sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imel pri tem zaničevalni, oškodovalni namen. Ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne zdaj v pritožbi ni navedel dejstev, zaradi katerih bi bilo njegova mnenja mogoče šteti kot upravičene kritike.
Le izjemoma je mogoče kot relevanten prispevek k nastanku škode opredeliti tudi oškodovančevo ravnanje, ki časovno ne sovpada s škodnim ravnanjem povzročitelja škode.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se praviloma prisodi za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, izjemoma pa kot enotna odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo. To bo predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - nedovoljena pritožba dolžnika - pravni interes dolžnika - pripombe na cenitveno poročilo
Sodišče druge stopnje prav tako ugotavlja, da se postavlja dvom glede dolžničinega interesa za nižjo ocenjeno vrednost nepremičnine, saj ta tudi pomeni nižjo pričakovano kupnino in s tem manjši obseg poplačila dolga.
Glede na pritožnikove trditve o bolniški zadržanosti direktorja neprekinjeno že od začetka leta, kar mu onemogoča kot edinemu zaposlenemu pri tožeči stranki plačilo sodne takse, je evidentno, da gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Pritožnik namreč ni pojasnil, zakaj v pritožbi navedenih dejstev za utemeljitev predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ni mogel brez svoje krivde pravočasno navesti že v predlogu z dne 16. 3. 2023, saj so navedena dejstva očitno obstajala že tedaj.
sodni register - razveljavitev sklepa registrskega sodišča s strani sodišča druge stopnje - izbris vpisa
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da za tako odločitev registrskega sodišča ni zakonske podlage, zato je odločitev materialnopravno zmotna. Če sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in odloči, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, za kar je šlo tudi v obravnavanem primeru (3. točka 39. člena Zakona o sodnem registru), ZSReg nima nobenih določb glede usode vpisanih podatkov. Zakon registrskemu sodišču nalaga, da vpiše izbris vpisa le na podlagi spremembe sklepa, na podlagi katerega je bil vpis opravljen, ne pa v primeru, če je bil sklep, na podlagi katerega je bil opravljen vpis, razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču v nov postopek. ZSReg za primer ponovnega odločanja na podlagi razveljavljenega sklepa nima posebnih določb o tem, da se na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi izbris vpisa, kot je to v drugem odstavku 40. člena določeno za primer, če sodišče druge stopnje s pravnomočnim sklepom že zavrne zahtevek za vpis. Z razveljavitvijo in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje pritožbeno sodišče ne odreja vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, pač pa le nalagala registrskemu sodišču, da o zahtevku za vpis še enkrat odloči. Sodišče druge stopnje ob tem dodaja, da predmetni sklep smiselno predstavlja spremembo izpodbijanega sklepa, zato bo registrsko sodišče tokrat moralo, skladno z določbo tretjega odstavka 40. člena ZSReg, vpisati izbris vpisa, ki je bil predmet izpodbijanega sklepa, kar pa ne bo pomenilo ponovnega odločanja o vpisu.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o obsegu zapuščine - skupno premoženje zakoncev
Med dedičema ni bilo sporno, da je bilo ½ stanovanja pred zapustnikovo smrtjo podarjeno sodedinji, a dedič je uveljavljal, da sodi v zapuščino, ni pa navedel dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost te zahteve. V zapuščino namreč sodijo le stvari, ki so bile v lasti zapustnika ob njegovi smrti. Glede na to je pravilen zaključek, da je njegova pravica manj verjetna.
Dedič se bo glede na izdani sklep o napotitvi na pravdo lahko sam odločil, če in kakšne zahtevke bo uveljavljal v pravdnem postopku glede premoženja, za katerega meni, da sodi v zapuščino po zapustniku.