Pritožbeno sodišče poudarja, da pri tovrstnem zavarovanju ne gre za zavarovanje odgovornosti, ki zavarovancu (tožniku) zaradi instituta direktne tožbe (pri prostovoljnem zavarovanju drugi odstavek 965. člena OZ, pri obveznem zavarovanju pa 20. člen ZOZP) daje materialnopravno upravičenje zahtevati plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice in ne le od povzročitelja škode, pač pa za posebno obliko prostovoljnega nezgodnega zavarovanja (določba 966. člena OZ in naslednje). Zavarovanec (tožnik) od zavarovalnice na podlagi tako sklenjene zavarovalne pogodbe torej ne pridobi pravice do plačila odškodnine, pač pa ima na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ izpolnitveni zahtevek iz sklenjene pogodbe oziroma pravico do izplačila zavarovalnine, ki pa se pri tovrstnem nezgodnem zavarovanju določi v višini nastale nepremoženjske škode.
Čeprav gre v konkretnem primeru po vsebini za terjatev iz naslova zavarovalnine in ne za odškodninsko terjatev, jo treba glede na vsebino sklenjene zavarovalne pogodbe odmeriti po cenah na dan izdaje sodne odločbe skladno z določbo drugega odstavka 168. člena OZ v zvezi s 169. členom OZ. To pa od sodišča skladno s sodno prakso terja valorizacijo pred izdajo sodbe izplačanih zneskov. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3.
prijava izločitvenih pravic - pravočasnost prijave izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja - ovira za prodajo premoženja - pravočasna prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji - prepozna prijava izločitvene pravice
V sodni praksi je v zvezi z vprašanjem "pravočasnosti" prijave izločitvene pravice, to je prijave, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zavzeto enotno stališče, da pomeni oviro za prodajo premoženja prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji. Le takšno razlago je mogoče izpeljati iz določb prvega in tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIP. Po določbi tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP namreč v primeru, če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen ali dokler v primeru opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ali predloga za nadaljevanje postopka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, roka iz tretjega odstavka 310. člena oziroma tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP še nista potekla.
prekoračitev hitrosti v naselju - postopek z zahtevo za sodno varstvo - ugotovljeno dejansko stanje - sestavine plačilnega naloga - zakonski znaki prekrška - dopustni pritožbeni razlog
Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da mu je bila izmerjena hitrost pokazana, oziroma da je skozi naselje peljal s hitrostjo 77 km/h. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00076273
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzrok za prometno nesrečo - objektivni pogoj kaznivosti - vzročna zveza - huda telesna poškodba - sprememba kazenske sankcije
Voznik tovornega vozila bi nesrečo lahko preprečil zgolj tako, da bi že v ovinek pripeljal z bistveno zmanjšano hitrostjo, kot jo je pokazal njegov tahograf. Na drugi strani pa voznik osebnega avtomobila ni imel nobenih možnosti, da bi se nezgodi izognil in se pred trčenjem zaustavil oziroma tudi če bi se mu uspelo zaustaviti, bi ga tovorno vozilo in polpriklopnik zadela z relativno veliko hitrostjo. Navedeno pomeni, da voznik osebnega avtomobila ni mogel na noben način vplivati na nezgodo oziroma jo preprečiti.
pripor - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Sodišče prve stopnje je zaključek o utemeljenem sumu gradilo na res nepravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave, hkrati pa tudi na izsledkih predkazenskega postopka in na dokazih, ki so bili zbrani tekom kazenskega postopka. Iz teh dokazov izhajajoče objektivne okoliščine izvršitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, so bile tudi po sodbi pritožbenega sodišča varna podlaga sodišču prve stopnje za sklepanje, da je podan utemeljen sum obdolženčevega vedenja, da osebe nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo. Izpostaviti gre tako način prevoza v prirejenem avtomobilu, česar pritožba ne problematizira in tudi prečkanja meje med državama članicama EU, ko za kaj takšnega, če bi šlo za legalen prehod meje in za legalen vstop tujcev tudi v Republiko Slovenijo, ne bi bilo potrebe.
napoved pritožbe - rok za napoved pritožbe - fikcija vročitve - dejansko prebivališče - stanovanje
Bistveno za pravilno/zakonito opravljeno vročitev je, da naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev dejansko stanuje (ni dovolj, da ima tam formalno registrirano prebivališče, oziroma da je tam veljavno prijavljen). Pojem stanovanja se namreč ne pokriva s pojmom prebivališča. Pojem stanovanja je treba razumeti v dejanskem smislu, zato je za vročanje odločilen kraj dejanskega bivanja.
odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža - dokazno breme
Ni sporno da je bil nakup poslovnega deleža v A. v skladu s strategijo B., zato sam nakup poslovnega deleža ni sporen. Sporna je le cena, ki jo je tožeča stranka plačala. Dejstvo, da je neka odločitev v skladu s poslovno strategijo družbe, namreč še ne pomeni, da so člani NS pri soglasju za sklenitev posla pod konkretnimi pogoji ravnali s skrbnostjo, kakršna se zahteva od udeležencev v gospodarskih razmerjih, še posebej od članov organa nadzora gospodarskih družb. Vprašanje torej je, ali se ob upoštevanju razdelitve pristojnosti med upravo in nadzornim svetom člani NS lahko zadovoljijo s pridobljenimi informacijami (ki jih je v bistvu v celoti pripravila Uprava), ali pa bi skrben član NS moral karkoli dodatno preverjati.
Nobenega dvoma ni, da članu NS ni treba samostojno na novo ugotavljati učinkov povezovanja. Pri presoji ravnanja tožencev pa je treba izhajati iz dejstva, da nakup nekontrolnega deleža neke družbe sam po sebi praviloma ne ustvarja sinergijskih učinkov. Gre za dejstvo, ki mora biti članom nadzornih organov delniških družb po prepričanju pritožbenega sodišča znano. Zato se od njih lahko pričakuje, da pred izdajo soglasja k nakupu pridobijo dodatne informacije, posebej v konkretnem primeru, ko naj bi pričakovani sinergijski učinki utemeljevali kar 2,5 x višjo ceno. Po prepričanju pritožbenega sodišča bi zato morali od uprave zahtevati dodatna pojasnila, najmanj o tem, kakšna je bila metodologija zbiranja podatkov, kako uprava pričakuje, da bo mogoče take učinke doseči zgolj s po enim članom Uprave in NS in ob nakupu le 10 % delnic A., ki je finančni holding in sam ne izvaja dejavnosti (kako ob takem razmerju doseči preusmeritev poslovanja hčerinskih družb), kako bo B. sposobna zagotoviti tako povečanje pretovora, ali so prijateljski odnosi z lastnikom B. edino zagotovilo za zagotovitev predvidenih učinkov, kako bodo zagotovljena sredstva za nakup in podobno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068288
KZ-1 člen 159, 159/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 435, 435/1.
obrekovanje - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje zasebne tožbe - ni kaznivo dejanje - trditev
Vložen predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ni trditev v smislu izvršitvene oblike očitanega kaznivega dejanja, temveč zgolj nakazuje možnost storitve kaznivega dejanja, zato dejanje, ki je predmet zasebne tožbe, ni kaznivo dejanje.
S tem, ko se je sodišče prve stopnje opredelilo, da je pripor neogibno potreben ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti, se je implicite izreklo tudi o tem, zakaj milejši ukrepi ne pridejo v poštev,
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pri obdolžencu dne 4. 1. 2022 že opravljena hišna preiskava, na podlagi odredbe sodišča, v okviru katere so bile obdolžencu zasežene istovrstne prepovedane substance, ki so predmet tudi sedanjih očitkov. Glede na to ugotovitev, je lahko sodišče prve stopnje, ob pritožbeno neproblematiziranih objektivnih okoliščinah storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, na ravni utemeljenega suma sklepalo tudi na subjektivni odnos obdolženca do očitanih mu kaznivih dejanj.
silobran - sočasnost napada in obrambe - udarec v glavo
Bistveni sestavini silobrana sta torej napad in obramba, pri čemer mora biti obramba nujno potrebna in sorazmerna za odvrnitev napada, napad pa stvaren in istočasen. V obravnavani zadevi pa je ključno, da oškodovanec obdolženca ni napadel (niti mu ni z napadom neposredno grozil), kot si to zmotno prizadeva prikazati zagovornik, temveč je bil obdolženec tisti, ki je z udarcem v glavo napadel oškodovanca, o čemer sta prepričljivo izpovedala oškodovanec in priča C. C. in kar je nenazadnje podkrepljeno tudi z oškodovančevo medicinsko dokumentacijo ter zlasti z izvedenskim mnenjem prof. dr. D. D.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPosS člen 5. ZPP člen 286, 286/3.
konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - zaposlitev pri drugem delodajalcu - konkurenčna dejavnost - ničnost konkurenčne klavzule
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del niti sprejemanje drugih zadolžitev ali nalog, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od 10. 5. 2020 dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka pred tem datumom. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena URS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec ni kršil dogovorjene konkurenčne klavzule, saj njegova nova delodajalka ne konkurira tožeči stranki, ki zaradi s predpisi uvedenega monopola nad opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže v tovornem pristanišču B. te dejavnosti ne sme več opravljati.
Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani kot poslovna skrivnost, varovanje katere bi delavcem preprečilo opravljanje njihovega poklica po prenehanju delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068564
Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2016) člen 11, 11/3. ZPP člen 5, 165, 165/3, 213, 213/2, 287, 332c, 332c/3, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 360, 360/1.
plačilo odškodnine - nedopustno ravnanje države - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - fizični napad sojetnika - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - načrt varovanja zavoda - varstvo tajnih podatkov
Sodišče resda ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena.
Pravilno je sodišče ugotovilo, da je prvo tožena stranka prodajalec vozila, tožeča stranka pa kupec, ter da je glede na določbo 468. člena OZ, ki daje kupcu pravico, da jamčevalni zahtevek uveljavlja od prodajalca, prvo tožena stranka kot prodajalec pasivno legitimirana v tem postopku. Prvo toženi stranki je bila skrita napaka na vozilu tožeče stranke znana še preden je do okvare vozila prišlo in je podana njena odgovornost za škodo, ki je posledica te skrite stvarne napake. Obligacijski zakon za uporabo 465. člena ne določa pogoja, da bi morala biti prodajalcu napaka znana že ob prodaji oziroma izročitvi stvari, kot to skuša v pritožbi prikazati prvo tožena stranka.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 82/2-5. ZIZ člen 42, 42/2.
vročanje v tujino - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - tehtanje pravic - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dolžnikova pravica do izjave - pravilnost vročitve - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki.
Sodišče je sklep o izvršbi dolžnici poskusilo vročiti le enkrat na naslov Cesta 1, Urugvaj. Ko tak poskus vročitve ni bil uspešen, je na predlog upnika kar takoj postavilo začasnega zastopnika, čeprav je v tistem trenutku po podatkih spisa že razpolagalo z še dvema naslovoma dolžnice v M. (Cesta 2, Španija, in Cesta 3, Španija). Navedena naslova sta razvidna iz Odločbe Upravne enote, ki jo je upnik priložil k predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, M. pa je hkrati kraj, za katerega sta dolžnica sama v elektronski pošti in tudi oskrbnica njene stavbe v Urugvaju pojasnili, da predstavlja dolžničino trenutno bivališče. Na navedena naslova dolžnici sodišče pisanj ni niti poskusilo vročiti, prav tako sodišče ni kontaktiralo niti odvetnice C. C., ki je dolžnico na podlagi pooblastila zastopala v postopku izdaje izvršilnega naslova ter tudi v denacionalizacijskem postopku, iz katerega izvira prej navedena odločba Upravne enote.
Ob dejstvu, da je dolžnica fizična oseba, zoper katero upnik, ki je država, uveljavlja zelo visoko denarno terjatev, tudi tehtanje med pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in med pravico dolžnice do izjavljanja pred sodiščem pokaže, da je v konkretnem primeru prednost oziroma večjo težo dati pravici dolžnice do izjave v postopku. Ker sodišče v ta namen ni opravilo vseh dejanj in poizvedb, preko katerih bi bilo mogoče pisanja v tem postopku vročiti neposredno dolžnici, se postavitev začasnega zastopnika izkaže za preuranjeno oziroma za v tistem trenutku za še nepotrebno, vročitev sklepa o izvršbi ter sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dolžnici preko začasnega zastopnika pa zato ni bila pravilno opravljena. Posledično se za nepravilni izkažeta tudi dani potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti teh dveh sklepov, ki ju je zato treba razveljaviti.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - premoženjsko stanje družbe
Sodišče prve stopnje je oprostilo dolžnika plačila sodne takse v višini nad 44,00 EUR, kar je pomenilo 11,00 EUR, in navedlo dejanske ugotovitve za odločitev. Dolžnik je z izpodbijano odločitvijo dosegel največ, kar lahko po zakonu.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nenadomestna obveznost - načelo formalne legalitete - vpogled v poslovne knjige
V izreku izvršilnega naslova je jasno in kot primarno navedeno, da mora dolžnik upniku omogočiti tudi vpogled v poslovne knjige. Izvršilno sodišče pa je skladno z načelom stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti (točno) tako, kot se glasi. Iz poslovnih knjig so razvidni vsi poslovni dogodki družbe, iz katerih in pri pregledu katerih se bo upnik lahko prepričal, ali mu je dolžnik predložil vso zahtevano dokumentacijo.
standard obrazloženosti ugovora - verodostojna listina
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 336. ZST-1 člen 1, 1/3.
prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - sklicevanje na sodno prakso - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem
Iz vsebine dopisa, na katerega opozarja tožena stranka izhaja, da je sodišče pozvalo toženo stranko, da v roku treh dni predloži dokazilo o pravočasnem plačilu sodne takse za pritožbo. Slednje pomeni, da mora biti sodna taksa plačana pravočasno, kar se dokazuje z ustreznim dokazilom o plačilu.
V postopkih odločanja glede plačila sodne takse po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 1. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo, da gre za poziv k dopolnitvi nepopolne vloge - pritožbe, ker se v postopku s pritožbo ne uporablja 108. člen tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pritožbena razlaga, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti začetek teka roka za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu od vročitve odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči zagovornikom, je zmotna. Takšna razlaga bi pomenila, da bi rok za vložitev pravnega sredstva lahko začel teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti, ko bi obdolženec zagovornika pooblastil za zastopanje ali ko bi slednji prejel odločbo o brezplačni pravni pomoči.