ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3.
prijava izločitvenih pravic - pravočasnost prijave izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja - ovira za prodajo premoženja - pravočasna prijava izločitvene pravice - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji - prepozna prijava izločitvene pravice
V sodni praksi je v zvezi z vprašanjem "pravočasnosti" prijave izločitvene pravice, to je prijave, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zavzeto enotno stališče, da pomeni oviro za prodajo premoženja prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji. Le takšno razlago je mogoče izpeljati iz določb prvega in tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIP. Po določbi tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP namreč v primeru, če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen ali dokler v primeru opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ali predloga za nadaljevanje postopka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, roka iz tretjega odstavka 310. člena oziroma tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP še nista potekla.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - fikcija vročitve - vročitev na napačen naslov - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - pravica do kontradiktornega postopka
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenega razloga zamudila narok, na katerega je bila sicer pravilno vabljena. Če pa vročitev vabila na narok ni bila pravilno opravljena, vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi stranka to kršitev lahko uveljavljala, pač pa mora uporabiti pravna sredstva, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve in s tem onemogočitve sodelovanja v postopku.
Če stranki z opustitvijo vročitve oziroma zaradi napačno uporabljene fikcije vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana kršitev načela kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če vročitev ni bila poskušana na naslovnikovem pravem naslovu, ta okoliščina izključuje tudi t. i. nadomestno vročitev oziroma domnevo (fikcijo) o pravilni vročitvi, ki temelji na vročevalčevi pustitvi pisanja v hišnem predalčniku na (pravem) naslovu stanovanja naslovnika.
ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. ZDR-1 člen 6, 6/1, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - neupravičena odsotnost z dela - odklonitev testiranja - COVID-19 - dopustnost posega v ustavno pravico - diskriminacija - sindikalni zaupnik - lex specialis
Toženka je dokazala, da tožnici ni bil brez razloga prepovedan vstop v vojašnico in s tem onemogočeno opravljanje dela, temveč ji je bil zavrnjen vstop v vojašnico, ker ni izpolnjevala pogoja PCT, saj se je odločila, da se ne želi testirati. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožnici ni bilo omogočeno opravljanje dela iz razlogov na strani toženke, saj je šlo pri zavračanju takrat ustrezno omogočenega načina testiranja kot utemeljene zahteve toženke, za tožničino osebno odločitev.
Sodišče prve stopnje je v tej zvezi zavzelo pravilno stališče, da varstvo tožnice po 112. členu ZDR-1 ne velja, ker ZSSloV kot lex specialis takšnega varstva ne določa.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPP člen 286, 286/3. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1. ZPosS člen 5.
konkurenčna prepoved - konkurenčna dejavnost - zaposlitev pri drugem delodajalcu - konkurenčna klavzula - ničnost konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del niti sprejemanje drugih zadolžitev ali nalog, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od določenega dne dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena URS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Toženec ni kršil dogovorjene konkurenčne klavzule, saj njegova nova delodajalka ne konkurira tožeči stranki, ki zaradi s predpisi uvedenega monopola nad opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže v B. tovornem pristanišču te dejavnosti ne sme več opravljati.
Toženčeva uporaba znanj s področja pomorske pilotaže pri opravljanju dela za novo delodajalko po vsebini pomeni očitek kršitve konkurenčne prepovedi po izteku delovnega razmerja (torej kršitve konkurenčne klavzule, s katero je tožeča stranka lahko legitimno zaščitila svoj interes za ohranitev konkurenčne prednosti na trgu) in ne kršitve obveznosti varovanja poslovne skrivnosti. Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani kot poslovna skrivnost, varovanje katere bi delavcem preprečilo opravljanje njihovega poklica po prenehanju delovnega razmerja.
pravna dobrota oprostitve pričanja - branje zapisnika o izpovedbi privilegirane priče - nedovoljeni dokazi - preiskava elektronske naprave
ZKP ne določa, da bi bilo vprašanje veljavnosti pravnega pouka in odgovora priče iz drugega odstavka 236. člena ZKP pogojeno z lastnoročnim podpisom priče, neposredno ob oziroma pod takšnim pravnim poukom. Pravna dobrota privilegiranih prič iz 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, da odklonijo pričanje v kazenskem postopku, odraža pomen tesnih družinskih vezi, ki bi mogle biti porušene oziroma ogrožene v primeru, ko bi morale izpovedovati (po resnici) zoper obdolženega družinskega člana. Pravna dobrota je torej uzakonjena v korist priče, ne v korist obdolženca.
Pritožbeno sodišče poudarja, da pri tovrstnem zavarovanju ne gre za zavarovanje odgovornosti, ki zavarovancu (tožniku) zaradi instituta direktne tožbe (pri prostovoljnem zavarovanju drugi odstavek 965. člena OZ, pri obveznem zavarovanju pa 20. člen ZOZP) daje materialnopravno upravičenje zahtevati plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice in ne le od povzročitelja škode, pač pa za posebno obliko prostovoljnega nezgodnega zavarovanja (določba 966. člena OZ in naslednje). Zavarovanec (tožnik) od zavarovalnice na podlagi tako sklenjene zavarovalne pogodbe torej ne pridobi pravice do plačila odškodnine, pač pa ima na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ izpolnitveni zahtevek iz sklenjene pogodbe oziroma pravico do izplačila zavarovalnine, ki pa se pri tovrstnem nezgodnem zavarovanju določi v višini nastale nepremoženjske škode.
Čeprav gre v konkretnem primeru po vsebini za terjatev iz naslova zavarovalnine in ne za odškodninsko terjatev, jo treba glede na vsebino sklenjene zavarovalne pogodbe odmeriti po cenah na dan izdaje sodne odločbe skladno z določbo drugega odstavka 168. člena OZ v zvezi s 169. členom OZ. To pa od sodišča skladno s sodno prakso terja valorizacijo pred izdajo sodbe izplačanih zneskov. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalni primer - zavarovana stvar - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - vzrok nezgode
Izvedenec je „glede na razpoložljivo dokumentacijo v spisu“ v svojem mnenju izpostavil, da je „edini popisan dogodek v spisu prekinitev napajanja, ki iz strokovnega vidika lahko povzroči poškodbe na glavnem vretenu stroja, da so vsi drugi scenariji hipotetični in da jih zato brez ustreznih dejstev in dokazov ne more analizirati ter da seveda do poškodb vretena lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov“, na podlagi navedenega pa tudi po presoji pritožbenega sodišča do drugačnega sklepanja o vzroku za poškodbo ni mogoče priti (navedb o drugem vzroku za poškodbo tožena stranka ni podala, zaradi česar izvedenec ni bil dolžan raziskovati, kaj bi še lahko bil drug vzrok za nastanek poškodbe).
Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni. Izvedba dokazov služi namreč dokazovanju (predhodno) zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Ob pravilni uporabi materialnega prava bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti variantni izračun C, ki je vseboval vse ključne elemente za izračun ustreznega plačila za opravljeno delo (44. člen ZDR-1) oziroma za vzpostavitev položaja, ki bi ga imel tožnik, če bi bil zaposlen pri toženki. Upošteva obseg ugotovljenega delovnega časa oziroma prisotnosti na delu tožnika, zaradi česar upoštevanje delovnega časa primerljivih delavcev toženke (na čemer temelji izračun A) niti ne pride v poštev.
Glede na določila drugega odstavka 207. člena ZPP, dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, torej tudi ne izdajati sklepov po 177. členu ZNP.
ZP-1 člen 60, 60/1. Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (2021) paragraf I, II.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje se sklicuje na sklep Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 20. 11. 2020 za obdobje 30 dni (Uradni list RS, št. 167/2020) ter zaključuje, da le ta v času, ko je storilec vložil ZSV ni veljal več. Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo je rok za uveljavitev pravice stranke v sodnem postopku, določen z zakonom. Vlada RS je s sklepom, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, sprejela dne 17. 12. 2020 še sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 20. 12. 2020 do 10. 1. 2021 ter dne 8. 1. 2021 še sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 11. 1. 2021 do 31. 1. 2021. Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom (torej tudi rok za vložitev ZSV) tako niso tekli do 31. 1. 2021.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00071256
OZ člen 179, 239, 239/2, 243, 243/2, 246. ZPP člen 347.
kršitev pogodbe - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - nepremoženjska škoda kot posledica kršitve pogodbe o poslovnem sodelovanju - obseg odškodnine - denarna odškodnina za duševne bolečine - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - obravnava pred drugostopenjskim sodiščem - izvedba dokaza z izvedencem - popolna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava
Tako Obligacijski zakonik, ki v 246. členu napotuje na smiselno uporabo določb o povrnitvi nepogodbene škode, torej tudi na uporabo 179. člena OZ, kot tudi pravna teorija (primerjaj dr. Damjan Možina: Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pogodbe, Odškodninska odgovornost za kršitev pogodbe, Podjetje in delo, št. 2/2016, stran 260) in sodna praksa (sodba in sklep VSRS II Ips 765/2007 z dne 30.10.2008) dajeta podlago za dosojo odškodnine, ko se nepremoženjska škoda zaradi kršitve pogodbe manifestira v eni od pravno priznanih oblik.
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne poškodbe - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - izvedensko mnenje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba dohodka - upoštevanje bolniškega staleža - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Pri določanju višine odškodnine ne gre za čisto matematično operacijo, pač pa sodniško oceno, ki mora v zadostni meri upoštevati načeli objektivne pogojenosti in individualizacije odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00070226
URS člen 23. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 142/8. ZST-1 tarifna številka 5122.
soglasje k sklenitvi sodne poravnave - pritožba upnika - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - vročitev naloga za plačilo sodne takse - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - pravica do sodnega varstva - omejevanje dostopa do sodišča - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Zakonodajalec je zasledoval ustavno dopusten cilj, to je pospešitev in ekonomičnost postopka, saj plačilo sodne takse stranke sili k oceni njihovih možnosti za uspeh ter jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih pritožb. Poleg tega je v teh zadevah predpisana sodna taksa v relativno nizkem znesku (20,50 EUR), stranke so z obveznostjo plačila sodne takse in posledicah neplačila seznanjene, strankam s slabim premoženjskim stanjem pa je zagotovljena tudi možnost taksne oprostitve.
stroški začasnega zastopnika odvetnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravnomočno končan postopek - pomota pri vročitvi
Pritožnica v tem postopku ni bila postavljena za začasno zastopnico, zato tudi ni imela pravic in dolžnosti začasnega zastopnika. Na to ne vpliva dejstvo, da jo je sodišče prve stopnje pomotoma vabilo na narok, saj se vabilu na narok v zadevi, v kateri odvetnik ne strank ali udeležencev ne zastopa, ni dolžan odzvati.
ZIZ člen 38, 38/1, 38.c, 38.c/1, 84.a. OZ člen 278, 288, 306, 306/1.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški izvršitelja - delno plačilo - plačilo izvršitelju - vrstni red vračunavanja izpolnitve - potrebnost stroškov za izvršbo
Med strankama ni sporno, da je dolžnik 16. 1. 2023 izvršitelju nakazal 150,00 EUR, 17. 1. 2023 pa še 60,00 EUR, to pa izhaja tudi iz potrdil o izvršenem plačilu, ki jih je pritožbi priložil dolžnik, prav tako pa tudi iz obvestil izvršitelja, ki se nahajajo v spisu. Vendar pa je pri presoji, katere terjatve so bile z navedenimi plačili plačane, treba upoštevati, da ima plačilo, ki ga dolžnik med postopkom opravi izvršitelju, značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ), kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena OZ pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Če plačilo ne zadošča za poravnavo vseh obveznosti do upnika, se delno plačilo upošteva v skladu z 287. in 288. členom OZ, tako da se z njim najprej poplačajo v izvršilnem postopku nastali stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (v vrstnem redu zapadlosti), nato v izvršilnem naslovu določeni stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica.
standard obrazloženosti ugovora - verodostojna listina
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069630
ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3. ZS člen 83, 83/1.
predlog za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - tek rokov med sodnimi počitnicami - procesni rok - materialni rok - kondikcijski zahtevek - prekinitev teka roka - predpis - konec izvršilnega postopka - sklep o ustavitvi izvršbe - preplačilo - dopustnost predloga - subjektivni rok - objektivni rok - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - razlogi za nasprotno izvršbo - prekluzivni roki - zastaralni rok - procesno dejanje - zahteva za pravno varstvo
Pritožnikovo razlaganje prvega odstavka 83. člena ZSV je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Procesni roki so roki, ki jih procesni zakon predpisuje za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopkih (npr. rok za vložitev pravnega sredstva). Materialni roki pa so roki, ki so praviloma v materialnih predpisih določeni za uveljavljanje zahteve za pravno varstvo. Materialne roke delimo na prekluzivne (kjer pravica zahtevati pravno varstvo preneha …) in zastaralne, kjer pravica preneha na ugovor nasprotne stranke, v obeh primerih pa njihova zamuda povzroči zavrnitev zahtevka. Za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno dejstvo ali je rok določen v materialnem ali procesnem predpisu. Za opredelitev je odločilna sama narava roka, to je, kakšna pravica se z določenim rokom varuje oziroma kakšne so posledice zamude roka. Pri opredelitvi je torej potrebno izhajati iz vprašanja, ali z iztekom roka dokončno preneha meritorno pravno varstvo oziroma preneha pravica do pravnega varstva določene vsebine (materialni rok) ali s potekom roka postane nedopustna le ena od oblik pravne zaščite (procesni rok). Pri roku, ki ureja vložitev predloga za nasprotno izvršbo, je tako treba vzeti v obzir, da je nasprotna izvršba specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega oziroma obogatitvenega zahtevka znotraj izvršilnega postopka, torej z iztekom roka za njeno uveljavitev preneha le-ta oblika pravne zaščite (stranka pa lahko še vedno na to svojo pravico uveljavlja v ločenem pravdnem postopku po vloženi tožbi). Ta rok torej opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja vložitve predloga za nasprotno izvršbo. Gre torej za rok, od katerega je odvisna le dopustnost predloga za nasprotno izvršbo, ne pa tudi dopustnost samega pravovarstvenega zahtevka oziroma strankine materialne pravice zahtevati vrnitev preveč plačanega zneska.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenskem mnenju strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da do izdaje dokončne upravne odločbe pri tožnici ni izkazanih takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi jo popolnoma onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, niti objektivnih zdravstvenih razlogov za časovno razbremenitev 4 ure dnevno.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor po izteku roka - kazenska ovadba - zloraba izvršbe - predhodno vprašanje
Za presojo o pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka je pravno pomembno, ali je določeno vprašanje prejudicialne narave za konkretni postopek, ali ne. ZIZ omogoča le prekinitev postopka kot celote, in ne morebiti le prekinitve odločanja o ugovoru dolžnika. Od odločitve o tem, ali upnik zlorablja izvršbo, ni odvisna odločitev o tem, ali izvršba v tem trenutku utemeljeno teče (o tem je s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč odločeno z učinkom res iudicata), temveč bi bila kvečjemu lahko odvisna le odločitev o tem, ali je utemeljen dolžnikov ugovor, ki izvršbi nasprotuje.