ZDR-1 člen 156. ZObr člen 46, 97f, 98c, 98c/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3. ZSPJS člen 3, 3/1.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Za presojo, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, je ob pravilni uporabi materialnega prava bistveno, kaj je počel na dan, ko je zaveden kot prost, ali mu je bilo to ukazano oziroma ali je bilo to nujno, in koliko časa je trajala delovna naloga. Ne zadostuje splošna ugotovitev, da je tožnik kot poveljnik oddelka skrbel za oddelek, njegove naloge pa so zajemale tudi izvajanje rednih in izrednih nalog ter priprav na redne naloge in sestanke, da je moral biti tako podrejenim kot tudi nadrejenim vselej na razpolago in dosegljiv.
Če je tožnik na dneve, ko je toženka trdila, da je imel tedenski počitek, moral delati, je upravičen do plačila le za toliko ur dela, kot jih je v času predvidenega tedenskega počitka dodatno opravil, in ne avtomatično za 8 ur, kot je to, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, štelo sodišče prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069383
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - delo policista - mejna kontrola
Če bi bil odmor zaradi prihoda vozila ali nekega izrednega dogodka (npr. kaznivega dejanja ali prekrška), do katerih je prihajalo redko, prekinjen, bi ga tožnica lahko koristila kasneje ali pa v več delih, saj intenzivnost prehajanja meje in s tem mejne kontrole (kot tudi ostalih del) ni bila takšna, da odmora ne bi mogla koristiti. Tega ji ni preprečevala niti naloga opazovanja in varovanja okolice.
popolnost predloga za taksno oprostitev - zavrženje predloga - domneva resničnosti javne listine - vročitev poziva za dopolnitev vloge
Sodišče druge stopnje še dodaja, da institut taksne omilitve premoženjsko šibkim strankam omogoča dostop do pravnega varstva, pri čemer strankam nalaga določeno aktivnost glede vsebine predloga za taksno omilitev. V kolikor stranka dejansko zasleduje namen tega instituta, je pričakovano strankino ravnanje v skladu s pozivom sodišča. Opustitev ne izkazuje interesa, ki se zasleduje s predlogom in ob večkratnem ponavljanju takšnega ravnanja stranke lahko kaže tudi na zlorabo procesnih pravic. V primeru, ko sodišče zazna takšno ravnanje, ima možnost denarnega kaznovanja oziroma drugih ukrepov.
ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniški kredit - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj
Iz odločb Ustavnega sodišča izhaja, da pojasnilo potrošniku o vrstah kredita, ki jih banka odobrava, primerjalna predstavitev drugega kredita v EUR, opozorilo o možnostih bodočega (neugodnega) nihanja tečaja in tuje obrestne mere oziroma grafična predstavitev preteklih nihanj tečajnega razmerja, opozorilo na možnost spreminjanja mesečne anuitete in glavnice kredita v posledici valutnega tveganja, fiksni izračun bodočih obrokov na temelju aktualnega tečaja (da bi naredila izračune v primeru velikega zvišanja tečaja CHF toženka ne zatrjuje), da banka ni „reklamirala“ kredite v CHF, pogodbeno določilo o valutnem tveganju, čas za razmislek pred sklenitvijo kreditne pogodbe, možnost konverzije kredita v evrskega in opozorilo notarja na pravne posledice sklenjene pogodbe, ne zadoščajo za izpolnitev standarda pojasnilne dolžnosti, ki se zahteva od ponudnika posojil v tuji valuti.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla.
UZITUL-A člen 22b, 22b/1, 22č, 22č/13. ZPSS člen 13, 13-3, 16, 22.
odškodnina - razlastitev delničarjev LB in KBM - sanacijska odločba Banke Slovenije - metoda izračuna podrejene terjatve - sodba presenečenja
Izpodbijana sodba tudi ni sodba presenečenja, saj je stališče VSRS bilo zavzeto že v letu 2014, Višje sodišče v Mariboru pa ga je ponovilo v zadnjih dveh razveljavitvenih sklepih, po pridobitvi četrtega izvedenskega mnenja in zavrnitvi predloga po novem izvedencu pa je bilo jasno, da se je sodišče prve stopnje odločilo slediti zadnjemu izvedenskemu mnenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068489
ZPSPP člen 1, 10, 26, 31, 32, 32/2. SZ-1E člen 52. SPZ člen 24, 92, 93. OZ člen 125, 599, 599/2, 609, 610, 618. ZPN člen 5, 5/1, 7. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 258, 258/2, 262, 286a, 286a/1, 286b, 286b/1.
varstvo lastninske pravice (lastninska tožba) - izpraznitev in izročitev nepremičnin - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba - pogodba o leasingu - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - prenehanje najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe - varstvo najemnika - sprememba lastništva - pravica uporabe - zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - prepozno grajanje kršitev postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje
Določba 31. člena ZPSPP sicer res varuje položaj najemnika pred nenadnim prenehanjem najemnega razmerja, vendar ne v vseh primerih - med drugim tudi ne tedaj, ko najemna pogodba preneha po samem zakonu (ex lege).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00070183
DZ člen 142, 159. ZNP-1 člen 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - stiki otroka s sorodniki - postopek za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - dokazna ocena - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče druge stopnje zato vse te pritožbene očitke zavrača, saj je sodišče v obeh sklepih odgovorilo na vse bistvene navedbe pritožnice v ugovoru ter odločitev o začasnih namestitvah mld. B. B., najprej v krizni center ter nato v rejniško družino, dovolj skrbno in natančno utemeljilo.
uboj - umor - poskus - zloraba zaupanja - umor na zahrbten način - pravna opredelitev
Za ugotovitev o storičevi zlorabi zaupanja oškodovanca kot večmesečnega sostanovalca ni treba vzpostaviti dodatnega, v vzpostavitev odnosa zaupanja in varnosti posebej in nadaljnjo usmerjanega zvijačnega ali pretkanega ravnanja storilca. Poleg objektivnega elementa zahrbtnosti, ki se kaže v zabadnju spečega oškodovaca, je subjektivni element izkazan z naklepno zlorabo zaupanja oškodovanca, ki izhaja iz življenjske skupnosti med njima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00069292
DZ člen 141, 141/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
namestitev otroka v zavod - stiki otroka s staršem - posredni stiki - stiki prek pisem - postopek za ureditev stikov - nov predlog - ocena spremenjenih okoliščin - trditveno in dokazno breme predlagatelja - neizvedba predlaganih dokazov
Nasprotni udeleženec je samo mesec dni za tem, ko je bil njegov predlog za drugačno izvajanje stikov zavrnjen, vložil nov predlog za ureditev stikov. V novem predlogu niti ne pove, do kakšnih spremenjenih okoliščin naj bi prišlo v zadnjem mesecu, da bi bilo potrebno ponovno urejati stike med očetom in hčerko. Zato pogojev za novo, drugačno urejanje stikov ni.
DZ člen 254, 254/1, 262, 262/1, 264, 293. ZNP-1 člen 7, 23, 23/1.
podaljšanje roditeljske pravice - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nov zakon - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - razrešitev skrbnice - pogoji za razrešitev - razlogi za razrešitev - zloraba pravice - imenovanje novega skrbnika - postavitev skrbnika - naloge skrbnika - vsebina predloga - preiskovalno načelo
Natančno določen zahtevek ni obvezna sestavina predloga za vodenje nepravdnega postopka. Po prvem odstavku 23. člena ZNP-1 mora predlog vsebovati le opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev. Predlog, ki ga je v tej zadevi vložil CSD, ima vse navedene sestavine. Materialno pravo mora sodišče poznati. Ko prejme predlog za ureditev razmerja v nepravdnem postopku, mora ugotoviti, katere pravne norme je treba uporabiti in katera so dejstva, ki jih mora v ta namen ugotoviti. Ker iz predloga izhaja, da nasprotna udeleženka ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in interese, sodišče lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, čeprav jih udeleženci ne predlagajo (7. člen ZNP-1).
Institut podaljšanja roditeljske pravice je bil z uveljavitvijo DZ aprila 2019 odpravljen, nadomestil ga je institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. V 293. členu DZ določa, da se za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o podaljšanju roditeljske pravice uporabljajo določbe DZ. Osebe, nad katerimi je bila po prej veljavnem zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih staršem podaljšana roditeljska pravica, se skladno z novo ureditvijo postavijo pod skrbništvo, če so za to izpolnjeni pogoji iz DZ. Ti so določeni v prvem odstavku 262. člena DZ.
Ker je bila roditeljska pravica udeleženke podaljšana še po polnoletnosti nasprotne udeleženke, je treba udeleženko skladno s prehodno določbo 293. člena DZ šteti za skrbnico nasprotne udeleženke. Prvi odstavek 254. člena DZ pa centrom za socialno delo nalaga, da v primeru, ko ugotovitvijo, da je skrbnik pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, ali da zlorablja svoje pravice, ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga razrešitev dotedanjega in imenovanje novega skrbnika.
ZFPPIPP člen 172, 172/1, 176, 221j, 221j/10. ZPP člen 286, 286/3.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - procesna legitimacija delničarja delniške družbe - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave - pogoj insolventnosti
V danem primeru dolžnik s predlagano prisilno poravnavo in s tem, da je insolventen sicer soglaša. Prav zato pa je v njegovem interesu, da se postopek prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in med drugim zagotavlja, da se nadaljuje njegovo poslovanje (3. točka 136. člena ZFPPIPP), uspešno in čim hitreje izpelje. Glede na navedeno je dolžniku, ki se strinja s trditvijo predlagateljice postopka, da je insolventen, in s predlaganimi ukrepi finančnega prestrukturiranja, treba omogočiti sodelovanje v postopku odločanja o ugovoru delničarja dolžnika, ki trdi, da dolžnik ni insolventen.
Za vlogo, ki je pravnomočno zavržena, se šteje, kot da ni bila nikoli vložena.
Zmotno je stališče pritožnika, da tretji odstavek 176. člena ZFPPIPP omejuje pri navajanju novih dejstev in dokazov zgolj predlagatelja prisilne poravnave, medtem ko vlagatelj ugovora naj ne bi bil omejen, saj bi navedeno predstavljalo očitno kršitev predlagateljeve pravice do izjave.
Pravnega interesa pritožniku za ugotavljanje ničnosti poroštvenih in subrogracijskih terjatev ne bi bilo treba izkazovati, v kolikor bi to predstavljalo predhodno vprašanje za odločitev v zadevi. Prav ima tudi, da bi se sodišče prve stopnje s trditvami, da terjatve iz naslova poroštev in subrogracij ne obstajajo, moralo ukvarjati, v kolikor bi to bilo relevantno za odločitev o insolventnosti dolžnika. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik insolventen tudi, če se ne upoštevajo terjatve iz poroštev in subrogracij, dejstvo, da se z obstojem teh terjatev ni ukvarjalo, ni vplivalo na pravilnost odločitve.
V kolikor bi vprašanje obstoja obveznosti iz naslova poroštev predstavljalo predhodno vprašanje za ugotovitev dolžnikove insolventnosti, pritožniku posebnega pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti poroštev v tem postopku zaradi insolventnosti ne bi bilo treba izkazovati, ker že samo dejstvo, da bi navedeno vprašanje predstavljalo predhodno vprašanje, nadomešča predpostavko pravnega interesa. Sodišče prve stopnje pa je navedeno predpostavko zmotno povezalo s pravnim interesom za ugotovitveno tožbo v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe
Tožena stranka ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da 9. 12. 2022 podane pritožbe ni vložila v zadostnem številu izvodov in da kljub pozivu sodišča prve stopnje ni predložila dodatnega izvoda pritožbe, pritožbeno ne izpodbija. Zaključek sodišča prve stopnje, da se pritožba, vložena 9. 12. 2022, v skladu s šestim odstavkom 108. člena ZPP zavrže, je zato pravilen.
predlog za obnovo postopka - pravnomočna kazenska sodba - nestrinjanje z dokazno oceno - neupošteven obnovitveni razlog - prekluzivni rok za vložitev - prepozen predlog za obnovo postopka
Nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka ali/in dokazne ocene ne predstavlja razloga, ki bi omogočal obnovo postopka.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Ker iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o pritožbi, v zvezi s katero se je rok za vložitev za odgovorno osebo pravne oseb iztekel dne 29. 5. 2021, za pravno osebo pa dne 24. 5. 2021, zahtevo za sodno varstvo pa je pravna oseba vložila dne 8. 6. 2021, kar je po poteku roka dne 31. 5. 2021, razlogov sodišča prve stopnje ni mogoče razumeti.
preklic odložitve - preizkusna doba - hujši prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče moralo v predmetni zadevi presojati, ali gre za hujši prekršek ali ne. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, definicijo hujšega prekrška podaja drugi odstavek 23. člena ZP-1, in sicer je hujši prekršek vsak prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT).
Iz povzete izpovedi ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da bi se lahko pri priči Škulj zaradi potiska ob točilni pult, pojavil občutek ponižanja in prizadetosti. Glede na izpovedbo oškodovanca, iz katere izhaja, da je vedel, da storilec ne želi vrniti kavnega mlinčka, da je po kavni mlinček prišel skupaj s kolegom in da je po lastni volj odšel v storilčev lokal, nato pa po samem očitanem izvršitvenem ravnanju kavni mlinček še odnesel, medtem ko je kolega D.D. storilca držal, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ustrezno raziskalo vsa dejstva, ki storilca obremenjujejo in je zato očitek kršitve načela materialne resnice neutemeljen.
ZKP člen 18, 18/2, 39, 39/2, 39/2-2, 83, 83/1, 128, 128/9, 148, 148/4. URS člen 23.
izločitev dokazov - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - psihološka okužba - pravica do nepristranskega sojenja - kopije listin
Neizločitev reprodukcij vsebine izjave osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, iz procesnega gradiva, lahko pomeni obid namena prvega odstavka 83. člena ZKP in vodi v t.i. psihološko okužbo člana razpravljajočega senata.
Pritožnik namreč pri ponujanju lastnih zaključkov popolnoma spregleda vsebino in dokazno vrednost ostalih dokazov, ki so za obdolženca glede obravnavanih kaznivih dejanj obremenilni in utemeljen sum potrjujejo.
hitri postopek o prekršku - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dopustni pritožbeni razlog
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je uporabljal telefon med vožnjo. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - vročanje v varen elektronski predal - vročanje po pooblaščencu za vročitve - davčni organ - prekrškovni organ
1. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zaključek, da je PN, ki ga FURS kot prekrškovni organ izda v zvezi s prekrški, ki se ne nanašajo na davčne obveznosti, pravilno vročen, če je vročen skladno z določbo 85.a člena ZDavP-2. Tudi pritožbeno izpostavljen 58. člen ZP-11 napotuje na uporabo ZUP, saj kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, določba 85.a člena ZDavP-2 ureja vročanje dokumentov le davčnim zavezancem, zato pritožba nepravilno zaključuje, da je ZDavP-2 drug zakon, ki ga je v tem primeru glede na dikcijo določbe prvega odstavka 58. člena ZP-1 potrebno uporabiti v konkretnem primeru.
2. Lahko pa bi vročanje preko informacijskega sistema e-davki bilo skladno z določbami o vročanju ZUP, saj vročanje preko informacijskega sistema v varen elektronski predal ter vročanje po pooblaščencu za vročitve urejajo tudi določbe 86., 86.a in 89. člena ZUP. Ker pa iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja zgolj, da je vročanje nepravilno že zato, ker je bilo vročeno preko sistema e-davki, o odločilnih dejstvih, ki izhajajo iz relevantne pravne podlage ZUP, izpodbijana sodba nima razlogov.
3. Zgolj dejstvo, da je prekrškovni organ odločbo o prekršku vročal preko sistema e-davki ne pomeni, da je odločba nepravilno vročena, saj omenjeni informacijski sistem omogoča tudi vročanje drugih, ne zgolj davčnih dokumentov s strani FURS-a. Zato so odločilna dejstva, ki opredeljujejo zakonitost vročanja preko sistema e-davki, vezana na okoliščine, predpisane v določbah 83. - 89. člena ZUP in brez ugotovitve obstoja ali neobstoja teh okoliščin o zakonitosti vročanja prekrškovnega organa v predmetni zadevi ni mogoče zaključiti.