ZPPSL člen 13, 13/1, 15, 93, 93/1, 13, 13/1, 15, 93, 93/1. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
stečajni postopek - založitev predujma - pravno sredstvo
Prvostopenjsko sodišče je s sklepom o naložitvi plačila predujma dolžniku dalo napačen pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe. Pri tem je očitno štelo, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni posebne pritožbe. Po 15. členu ZPPSL se smiselno v stečajnem postopku uporabljajo določbe ZPP le, če v ZPPSL ni drugače določeno. Drugače pa glede pravnih sredstev v postopku stečaja določa ZPPSL v prvem odstavku 13. člena. Zoper sklep je namreč vselej dopustna pritožba, če v ZPPSL ni drugače določeno. ZPPSL pa za sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 93. člena ne določa, da zoper tak sklep ni posebne pritožbe.
ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZPP člen 497, 497/3, 497, 497/3.
umik pritožbe - domneva o umiku - sodna taksa
Če pritožnik pravočasno (pred potekom z opominom določenega roka) vloži zahtevo za odmero sodne takse, niso podani pogoji za uporabo procesnega pravila o presumpciji umika napovedi pritožbe zaradi neplačila sodne takse.
ZOR člen 189, 189/1, 189/2, 200, 200/1, 200/2, 189, 189/1, 189/2, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izgubljeni zaslužek
Tožniku, ki je v nesreči utrpel rano nad desnim uhljem in na čelu ter odrgnino in udarnino desne rame, je priznano 400.000,00 SIT za telesne bolečine in 100.000,00 SIT za strah. Odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu sodišče ni priznalo, ker tožnik zahtevka iz tega naslova ni uveljavljal. Prav tako mu ni bila priznana odškodnina za izgubljeni zaslužek, ki bi ga naj predstavljala izguba dobička, ki mu pripada kot družbeniku, ker ga ni dokazal.
Zgolj na podlagi navedb tožene stranke, da je pomagala pri ohranitvi oziroma povečanju premoženja in da je skrbela za zapustnika in ne da bi pri tem postavila izločitveni zahtevek ali drugi stvarnopravni zahtevek v zvezi s takimi trditvami, sodišče obračunske vrednosti zapuščine ni moglo zmanjšati.
ZPP člen 394, 394/1-2, 394/1-10, 394/1-5, 396, 396/1-5, 396/3, 398.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po izteku objektivnega roka pet let od dne, ko je postala odločba pravnomočna, toženec obnove postopka iz razloga po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP ne more več predlagati, četudi je po izteku roka zvedel za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog (krivo pričanje).
V nasprotju s pritožbenimi trditvami je pritožnik sam, ko je bil pozvan, naj predloži dokazilo o plačilu predujma, navedel, da mu predujma "še ni uspelo plačati" (vloga pritožnika z dne 2.11.2001). Pri presoji o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za začetek stečajnega postopka je tako treba izhajati iz predpostavke, da predujma predlagatelj ni plačal. ZPPSL nima določb o izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka (prim. 2. odst. 171. člen ZPPSL), prav tako pa tudi ne določb o dolžnostih obveščanja registrskega sodišča v zvezi z izbrisnimi razlogi iz ZFPPod. Takšne dolžnosti (pooblastila) nima sodišče niti po ZFPPod.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika - postopek za izdajo plačilnega naloga - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sporu majhne vrednosti mora sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati na vložitev pripravljalne vloge v roku 8 dni v smislu 2.odstavka 452.člena ZPP in jo pri tem opozoriti na pravne posledice iz 453.člena ZPP, če tega ne stori. Sodišče prve stopnje, ki ne ravna tako in v zadevi odloči, ne da bi upoštevalo tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki je na sodišče prispela po roku, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339.člena ZPP.
Zgolj na podlagi dolžnikove pritožbene trditve, da je "zoper izvršitelja predlagal kazenski pregon, zaradi kaznivih dejanj v prejšnjih izvršilnih zadevah", ni moč oceniti, ali obstajajo razlogi, ki preprečujejo, da sodišče v konkretni zadevi za izvršitelja določi Z.Z.
deljena odgovornost - delavec - delodajalec - nesreča pri delu - varstvo pri delu
Če delovni proces ni organiziran v skladu s pravili varstva pri delu ter delavec na to ni opozoril delodajalca, je odgovornost za nastalo škodo deljena.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev - skupni prostori
Stopnišče na stanovanjski hiši predstavlja skupni prostor, ki služi hiši kot celoti in ga zato ni mogoče pri fizični delitvi te hiše dodeliti v izključno last enemu solastniku.
učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
Za tretjo in četrto toženo stranko je bilo ugotovljeno, da nista univerzalni pravni naslednici pogodbenih strank, zaradi česar bi sklenjena pogodba imela učinek tudi zanju, in je zato zaključek, da sta zavezanki iz tega pravnega posla, kupne pogodbe, ki jo je pravni prednik tožnika sklenil z njunim pravnim prednikom, prodajalcem, napačna in zato neutemeljen zahtevek tožnika, da sta mu dolžni izstaviti kot pravni naslednici prodajalca listino za vpis v zemljiško knjigo.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - vzročna zveza
Vzročno zvezo mora dokazati tožnik. Če ta ne uspe izkazati, da ga je toženec udaril in da so utrpele poškodbe nastale kot posledica teh udarcev, potem ni izkazana niti vzročna zveza med ravnanjem toženca in nastalo škodo tožnika.
Dejsto, da je tožnik potreboval denar, še ne pomeni, da je bil v stiski, ki jo je tožena stranka izkoristila, saj je posojilo pri toženi stranki najel po premisleku in tako, da si je sam izbral višino posojila in dobo odplačevanja. Enako velja za dejstvo, da tožnik boluje za določeno somatsko boleznijo, saj je sam izpovedal, da je popolnoma poslovno sposoben in nima nikogar, ki bi moral zanj skrbeti. Zato ti dve okolišini ne zadoščata, da bi tožnik dokazal subjektivni element oderuške pogodbe. Ker pa ni dokazal niti, da bi bila korist tožene stranke s plačilom posojila nesorazmerno višja od tega, kar se je sama zavezala dati, ni tožnik dokazal niti objektivnega pogoja oderuškosti.
ZIZ člen 38, 38/5, 291, 292, 38, 38/5, 291, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/1, 1/2, 1, 1/1, 1/2.
izvršilni stroški
Po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom pripada izvršitelju v konkretnem primeru za rubež in druga opravila v zvezi z njim nižja nagrada (le v višini 1000 točk). Posledično pa mu pripada tudi nižji znesek davka na dodano vrednost.
ZOR člen 194, 194/2, 203, 194, 194/2, 203. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3.
izguba preživljanja
1. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je izhodišče materialnopravne presoje sodišča prve stopnje predstavljalo načelo, da gre pri izgubi preživljanja po 2. odstavku 194. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR za odškodnino. To pomeni, da prisojeni znesek ne more biti višji od tistega, ki bi ga oškodovanec dobival od pokojnika, če bi ostal živ. V ta namen je zato ugotavljalo, kolikšni bi bili realni zneski, s katerimi bi P.T. dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnic. 2. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 4.7.2001 izhaja, da je pooblaščenec tožene stranke izjavil, da bo stroškovnik vložil v roku treh dni. Sodišče prve stopnje toženi stranki roka iz 3. odstavka 163. člena ZPP ni podaljšalo, ampak je le sprejelo na zapisnik omenjeno navedbo tožene stranke. Ker rok za uveljavitev povračila pravdnih stroškov ne sodi med sodne roke, ki so podaljšljivi, tudi sicer ni mogoče zagovarjati občasne prakse sodišč, ki podaljšujejo rok, do katerega stranka še lahko zahteva povračilo stroškov postopka. Na podlagi 3. odstavka 163. člena ZPP je takšno ravnanje nedopustno. Ker je tožena stranka z zakonom določeni rok zamudila, ji ni mogoče priznati nikakršnih stroškov.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-9. ZTPDR člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 355, 339, 339/2, 355.
prevzem delavcev v drugo podjetje - prenehanje delovnega razmerja
1. Delavec se mora po dokončnosti sklepa o razporeditvi k drugemu delodajalcu javiti pri novem delodajalcu, sicer mu lahko preneha delovno razmerje po 9. točki 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). To pa še ne pomeni, da je s tem delavec pristal na prerazporeditev. Svoje nestrinjanje z razporeditvijo je tožnica izkazala z vloženim ugovorom zoper sklep tožene stranke. Delavcu ne more zakonito prenehati delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu, če ga novi delodajalec ni hotel zaposliti. Pri tem niso bistveni razlogi, zaradi katerih novi delodajalec tožnice ni hotel zaposliti. Odločilno je le, da je tožnica ravnala v skladu z navodilom iz sklepa o razporeditvi in se zglasila pri novem delodajalcu. Delavec ne more nositi negativnih posledic zaradi nespoštovanja dogovora delodajalcev o prevzemu delavca, če je sam ravnal v skladu z navodili delodajalca in mu ni mogoče očitati, da je odklonil prehod na delo k drugemu delodajalcu po 15. členu ZTPDR.
Če je tožena stranka tožnici iz naslova plače na roke izplačevala višje zneske od tistih, ki so razvidni iz plačilnih list, oz. iz povzetkov obračuna prejemkov, kar glede na finančne predpise ni dopustno (ker se s tem delodajalec in delavec izogneta plačilu dajatev iz bruto plač, to je davkov, prispevkov in dohodnine), to še ne pomeni, da je s tem tožnici plačala regres za letni dopust (ki ga morajo delodajalci obračunavati v bruto zneskih in odvesti predpisani davek). Ker tožena stranka ni uspela dokazati, da so dodatna višja mesečna plačila predstavljala plačilo regresa za letni dopust, je tožnica upravičena do vtoževanega regresa.
Odstranitveni zahtevek z uničenjem blaga, je lahko utemeljen le, če vzpostavitve v prejšnje stanje (to je v stanje pred storitvijo dejanja nelojalne konkurence) ni moč doseči na način, ki v manjši meri posega v položaj tožene stranke, z njim pa se sicer doseže vzpostavitev v stanje pred dejanjem nelojalne konkurence. Blago s ponarejeno znamko je blago, ki brez dovoljenja imetnika blagovne znamke nosi znamko, ki je enaka veljavno registrirani znamki. Za presojo, da ne gre za "ponaredke", seveda zadostuje, da je dovoljenje dal imetnik blagovne znamke v Švici. Pri presoji o obstoju dejanja nelojalne konkurence upošteva, da pojem "zmede na trgu" v konkretnem primeru predpostavlja določeno stopnjo uveljavitve blagovne znamke Darwil na slovenskem trgu.
ZIL člen 14, 14/1, 15, 15/1, 36, 36/2, 94, 94/2, 94/3. ZASP člen 5, 5/1.
avtorka pravica - model - pravica do modela - začasna pravica - kršitev pravice do modela - posnemanje
Kaj sporne čevlje in sandale morda ločuje od (zgolj) modnega oblikovanja obutve (morebitna oblikovalčeva ideja in njen originalen, individualen izraz v videzu obutve), ter zato izvzema iz množice ostale modne obutve, bi morala predlagatelja najprej sama opredeliti. Težko bi bilo zagovarjati stališče, po katerem bi bila lahko podana kršitev začasne pravice do modela, predno je upnik takšno pravico pridobil (začasna pravica do modela se pridobi od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava modela). Predmet zaščite modela je lahko le konkretna nova zunanja oblika, konkretni videz industrijskega izdelka, ki se bistveno razlikuje od prej dostopnih (14. in 15. čl. ZIL), ne pa morebiti tip čevlja, s katerim so neločljivo povezane njegove funkcionalne značilnosti, ki z modelom niso zaščitene, ker ne oblikujejo novega videza izdelka.