Če je tožena stranka tožnici iz naslova plače na roke izplačevala višje zneske od tistih, ki so razvidni iz plačilnih list, oz. iz povzetkov obračuna prejemkov, kar glede na finančne predpise ni dopustno (ker se s tem delodajalec in delavec izogneta plačilu dajatev iz bruto plač, to je davkov, prispevkov in dohodnine), to še ne pomeni, da je s tem tožnici plačala regres za letni dopust (ki ga morajo delodajalci obračunavati v bruto zneskih in odvesti predpisani davek). Ker tožena stranka ni uspela dokazati, da so dodatna višja mesečna plačila predstavljala plačilo regresa za letni dopust, je tožnica upravičena do vtoževanega regresa.
Odstranitveni zahtevek z uničenjem blaga, je lahko utemeljen le, če vzpostavitve v prejšnje stanje (to je v stanje pred storitvijo dejanja nelojalne konkurence) ni moč doseči na način, ki v manjši meri posega v položaj tožene stranke, z njim pa se sicer doseže vzpostavitev v stanje pred dejanjem nelojalne konkurence. Blago s ponarejeno znamko je blago, ki brez dovoljenja imetnika blagovne znamke nosi znamko, ki je enaka veljavno registrirani znamki. Za presojo, da ne gre za "ponaredke", seveda zadostuje, da je dovoljenje dal imetnik blagovne znamke v Švici. Pri presoji o obstoju dejanja nelojalne konkurence upošteva, da pojem "zmede na trgu" v konkretnem primeru predpostavlja določeno stopnjo uveljavitve blagovne znamke Darwil na slovenskem trgu.
Stranka, ki nosi dokazno breme, mora dokazati trditve, na katere stranka opira nastanek ali prenehanje pravice. Gre za odgovornost za uspeh dokazovanja. Kdo nosi to breme se v mnogih pravdah sploh ne vpraša. Šele, če dokazovanje ni privedlo do uspeha, je treba odgovoriti na vprašanje, kdo nosi dokazno breme za trditev, ki ni dokazana. Iz 215. člena ZPP/99 jasno izhaja, da sodišče odloča na podlagi pravil o dokazanem bremenu šele, če dokazovanje ni privedlo do uspeha, torej šele, če na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ni moglo zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. Tudi v individualnem delovnem sporu je pomembnejše vprašanje, kaj se mora dokazati, ne pa, kdo mora dokazati (subjektivno dokazno breme). Ne glede na citirane določbe zakona, ki urejajo trditveno in dokazno breme in odločanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu, je v individualnem delovnem sporu, v katerem delavec uveljavlja nadomestilo plače za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (reparacijski zahtevek) dokazno breme na delodajalcu, saj v pretežni meri le delodajalec razpolaga s podatki o višini plače zaposlenega delavca.
Tožnik je bil upokojen na podlagi 108. člena ZObr, za upokojitev po splošnih predpisih ZPIZ-92 pa ne izpolnjuje pogojev. Toženec je pravilno ravnal, ko je pri odmeri pokojnine upošteval določbe 108. člena ZObr, ne pa določb ZPIZ-92, in povprečje plač v zadnjem koledarskem letu (1995), kar je za tožnika ugodneje kot plača primerljivega delavca.
Delavcu v času od 1. do 5.7.1999 ni mogoče očitati pet zaporednih delovnih dni neupravičene odsotnosti z dela, ker je bil v tem obdobju zaradi proste delovne obveznosti v nedeljo oz. soboto neupravičeno odsoten manj kot pet delovnih dni. Zato je delavcu delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti z dela nezakonito prenehalo.
Glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo sprememba družbenika družbe nasproti upniku kot tretji osebi nima učinka, če ni vpisana v sodni register.
ZIZ člen 15. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Prehodna določba 324. člena ZUP/99 določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZUP/86. ZUP/99 je bil objavljen 1.10.1999 in je začel veljati šest mesecev kasneje, torej 1.4.2000. Ker je bil predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložen 25.11.1999, se je torej treba ravnati po določilih starega zakona. Ta pa, kot pravilno opozarja pritožba, za izvršbo na izpolnitev denarnih obveznosti, kar obravnavana zadeva je, predvideva sodno pot (2. odstavek 276. člena ZUP/86).
Ker je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki 24.1.1998, ter je v letu 1998 pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, mu pripada regres za letni dopust za leto 1998, tudi če je v tem letu prejel dodatek za rekreacijo koz upokojenec.
ZDR člen 102a, 102a/2. ZTPDR člen 78, 83. SKPGd člen 28.
poskusno delo - objava prostega delovnega mesta
Ker v časopisu objavljeno prosto delovno mesto ni vsebovalo pogoja poskusnega dela, naknadni pristanek ob podpisu pogodbe o zaposlitvi na poskusno delo ne more biti odločilen, saj bi morala tožnica iz objave vedeti, da se zahteva poskusno delo.
zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Navedba v pritožbi, da je tožeča stranka od Jamstvenega in preživninskega sklada prejela že določen znesek, je vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega pa ni dopustno presojati v pritožbenem postopku pri obravnavi pritožbe zoper izdano zamudno sodbo.
Splošno načelo, ki izhaja iz koncepta najemne pogodbe v posebnem delu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ureditev stanovanjskih najemnih razmerij pa od tega ne odstopa, je, da sprememba lastnika ne vpliva na najemno razmerje, ampak pridobitelj stvari stopi na mesto najemodajalca (primerjaj 591. člen ZOR). To načelo je v SZ resda izrecno poudarjeno samo v primeru najemnika, ki je predkupni upravičenec na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas (21. člen SZ), vendar to ne pomeni, da se na ostale najemnike ne nanaša. Na podlagi sklepanja od manjšega k večjemu, ki ima v konkretnem primeru oporo v splošnih načelih obligacijskega prava, lahko zaključimo, da načelo o enakem položaju najemnika v primeru spremembe lastništva stanovanja velja ne le za predkupne upravičence, ampak za vse najemnike najemnih stanovanj.
zavrženje tožbe - predhodni postopek pri delodajalcu
Ker iz listinskih podatkov v spisu izhaja, da je inšpektor za delo s sklepom naložil delodajalcu, da odloči o ugovorih delavcev, ni pravilna ugotovitev sodišča, da tožniki niso ugovarjali zoper odločitev delodajalca, zaradi česar naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo. Zavrženje tožbe iz razloga, ker ni podana procesna predpostavka, ni zakonita.
Zavarovalnica je upravičena do povrnitve oškodovancu izplačane odškodnine le, če jo je utemeljeno izplačala, če je torej oseba, ki ni sklenila obveznega zavarovanja, storila civilni delikt po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Če bi tožnik, ki je bil reintegriran na delo s sodno odločbo, hotel obržati zaposlitev pri toženi stranki, bi moral predložiti potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika. Ker tega ni storil, je tožena stranka zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je imela podlago v 5. odstavku 40. člena Zakona o carinski službi (ZCS - Uradni list RS, št. 1/91 - 65/93). Tožena stranka za tožnika ob pozivu na delo ni bila dolžna iskati delovnega mesta, kjer se ne zahteva aktivno znanje slovenskega jezika.
Pritožba utemeljeno navaja, da se olajšava (znižanje plačila) lahko upošteva le pri plačilu cene rednega vzgojnega programa, dodatek za nadstandardni program pa morajo starši plačati v celoti.
ZD člen 212, 221, 212, 221. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje - sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče mora vsem strankam vročiti predlog ene od njih za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Če to opusti, zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 163. ZD.
ZOR člen 210, 211. ZSZ člen 40, 42, 42/1, 42/3, 42/4, 43, 44, 44/1. Odlok o povprečni gradbeni ceni m2 stanovanjske površine in povprečnih stroških komunalnega opremljanja zemljišča na območju Mestne občine Novo mesto za leto 1997 člen 1, 6, 12, 12/2, 15, 15/2.
Komunalni prispevek (tudi za sekundarno vodovodno omrežje) odmerja občina in je ta prispevek prihodek občinskega proračuna. Krajevna skupnost zato ni upravičena investitorju, ki namerava graditi nov objekt na območju te krajevne skupnosti, zaračunati komunalnega prispevka za sekundarno vodovodno omrežje.
Po določbi 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2.odstavka 286. člena ZPP. Pritožnik bi torej moral delni plačili zneskov tožnici, ki izhajata iz položnic z datumi 3.3.2000 in 24.2.2000, uveljavljati do konca glavne obravnave, zato obeh predloženih dokazov pritožbeno sodišče glede na citirano določbo ne sme upoštevati.
Za spor med fizičnimi osebami kot družbeniki in družbami veljajo pravila za gospodarske spore le tedaj, če so fizične osebe dužbeniki nasprotne stranke.