postopek za vpis v sodni register - udeleženec - umik predloga za vpis subjekta
Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (tj. materialni udeleženec). Oseba, ki je upravičena podati umik predloga za vpis subjekta v sodni register, je tista oseba, ki je na podlagi akta o ustanovitvi oziroma sklepa ustanoviteljev pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa.
ZSReg člen 19, 30, 30/1, 30/2, 35, 35/2, 35/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 2, 102, 102/1, 102/2. Pravilnik o obrazcih predlogov za vpis podatkov v sodni register člen 5. ZSV člen 16, 16/1, 50, 50/1. ZZ člen 20, 20/1.
predlog za vpis sprememb v sodni register - socialno varstvo - standardna klasifikacija dejavnosti - sprememba dejavnosti
Če predlog za vpis sprememb v sodni register ne vsebuje tudi zahtevka za vpis dejavnosti z navedbo ustrezne šifre in imena SKD, odloči sodišče istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register, in sicer samo, če zahteva predlagatelj vpis vseh tistih podatkov, ki morajo biti istočasno vpisani in če je zahtevek za vpis vsakega od teh podatkov utemeljen.
Dejstvo, da je zapustnikova vdova za delo še sposobna, da za njeno preživljanje zadostuje 20 arov zemljišča in upoštevaje, da prejema tudi pokojnino, da lahko sama opravlja vsa gospodinjska dela, pa tudi določena poljska kmečka dela in da celo drugim pomaga, so okoliščine, ki kažejo, da ni razlogov za povečanje dednega deleža. Tudi premoženjske razmere in pridobitna sposobnost ostalih dedičev niso taki, da bi kazali, da je povečanje vdovinega dednega deleža upravičeno.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - skupni stroški postopka - sklenitev pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše
V postopku za ureditev razmerij med solastniki se skupne stroške ne odmerja po splošnem pravilu iz 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, marveč po določilu 116. čl. tega zakona.
ZDKZ člen 1, 3, 3/1, 3/4, 14. Zakon o kmetijskih zemljiščih člen 58. ZUSS člen 43, 44. URS člen 158.
dedovanje kmetijskih zemljišč - zaščitena kmetija
V nepravnomočnih dednih zadevah je potrebno upoštevati, da je ustavno sodišče razveljavilo Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev in ga zato sodišče ne sme uporabiti tako v primerih, ko naj bi uporabilo določbe členov, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo s takojšnjim učinkom, kakor tudi v primerih, ko naj bi uporabilo druge določbe tega zakona.
zloraba procesnih pravic - odgovornost pravne osebe
Kazen določeno v 316. čl. ZPP ni mogoče izreči pravni osebi, ker pravdnih dejanj ne opravlja sama, pač pa jih opravlja po zakonitem zastopniku ali pooblaščencu. Zato je lahko denarna kazen izrečena le osebi, ki je za pravno osebo opravljala pravdna dejanja, s katerimi je bila zlorabljena procesna pravica. Za zlorabo procesnih pravic gre, če stranka ali njen zakoniti zastopnik procesno pravico ima, pa le-to izkoristi s ciljem škodovati drugemu ali sodišču. Če pa določene procesne pravice nima, je že po naravi stvari ne more zlorabiti.
ZIP člen 2, 2/1, 27, 28, 35, 35/1, 79, 2, 2/1, 27, 28, 35, 35/1, 79.
predlog za izvršbo - vsebina predloga - predmet izvršbe - sredstva izvršbe - potrdilo o neizterljivosti
Če upnica že v predlogu trdi, da dolžnik nima premoženja, glede katerega bi se lahko opravila izvršba, je tak predlog v osnovi nepopoln in ga je treba zavreči. Potrdilo o neizterljivosti, ki ga zahteva, v ZIP ni predvideno.
Ker je bila pogodba o prenosu nepremičnine sklenjena pred vložitvijo tožbe, začasna odredba z prepovedjo odtujitve te nepremičnine ne pride v poštev, čeprav je toženka še vedno vknjižena v zemljiški knjigi kot lastnica. Solidarna dolžnika nista enotna sospornika.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek za izdajo plačilnega naloga - razmerje - sestavljenost postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka za izvršbo
Če vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine fizična in ne pravna oseba, se, ker gre za sestavljeni postopek, ta predlog obravnava kot predlog za izdajo plačilnega naloga, predlog za dovolitev izvršbe pa se zavrže, ker manjka procesna predpostavka.
finančni leasing - razveza pogodbe - uporaba pravil o prodaji na obroke
Določbe 550.čl. ZOR ni mogoče pojmovati kot zakonodajalčevo opredelitev pravne narave pogodbe o leasingu in pogodbe o financiranju nakupa, marveč le kot napotilo, po katerih določbah je treba presojati razmerja, nastala s takimi pogodbami.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - izpraznitev stanovanja - lastnik - zavod
Zavod za zdravstveno dejavnost ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe za stanovanje, ker po Zakonu o zavodih (člen 62/1) ni lastnik stanovanja, le lastnika stanovanja pa veže dolžnost skleniti pogodbo o prodaji stanovanja (člen 117 SZ). Zavod za zdravstveno dejavnost ni upravičen vložiti tožbe na izpraznitev stanovanja, saj zavod po 65/III člena zakona o zavodih s premoženjem stanovanjskega sklada le upravlja, po členu 58/2 SZ pa je le lastnik tisti, ki lahko (kadarkoli) vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
vpis v sodni register - sprememba družbenika - povečanje osnovnega kapitala - družba z enim družbenikom
Predlagatelj bi moral predlogu za vpis povečanja osnovnega kapitala in spremembo družbenika pri že obstoječi, v sodni register vpisani gospodarski družbi, priložiti to, kar zahteva Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ( Ur.l. RS št. 20/94 - v nadaljevanju Uredba) v 29. členu in glede spremembe družabnika to, kar zahteva v 32. členu. Predlagatelj, ki je po veljavnem vpisu v sodni register družba z enim družbenikom, mora o povečanju osnovnega kapitala predložiti izpisek iz knjige sklepov v skladu z 459. členom Zakona o gospodarskih družbah.
postopek za delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo
Sodišče ne more odločiti o delitvi skupnega premoženja, če je med razvezanima zakoncema sporen obseg premoženja in delež na tem premoženju. Če so ta dejstva sporna, je potrebna napotitev na pravdo.
družba z omejeno odgovornostjo - stvarni vložek - dopustnost in primernost - povečanje osnovnega kapitala - idealni del nepremičnine
Za stvarne vložke velja, da so dopustni, če so določeni v družbeni pogodbi in če so primerni za stvarni vložek. Glede primernosti stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo se po 451. členu ZGD uporabljajo določila 410. člena ZGD - s tem pa tudi določbe 188. člena ZGD. Po 2. odstavku 188. člena ZGD so dopustni tisti stvarni vložki, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Kot citirano gospodarsko vrednost se šteje, da je podana takrat, ko je relevantna za pridobitno dejavnost konkretne gospodarske družbe. Pod navedenimi pogoji je lahko stvarni vložek tudi idealni del nepremičnine.
ugovor zoper sklep o izvršbo - vročitev predlog za izvršbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O predlogu za izvršbo sodišče praviloma odloča še preden je dolžniku omogočeno, da se o tem izjasni. Vendar to ne pomeni, da dolžnik nima možnosti izjasniti se o predlogu. Sodišče mu mora to omogočiti s tem, da mu predlog za izvršbo vroči vsaj s sklepom o izvršbi. Če to opusti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 1. odstavka 354. člena ZPP.
Zakon o zemljiških knjigah pravno pravilo 77. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
zaznamba spora - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju
Zaznamba spora je mogoča tudi v pravdi nekdanjih izvenzakonskih partnerjev, ko gre za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nepremičnini. Pravna podlaga je v analogni uporabi pravnega pravila paragrafa 77 Zakona o zemljiških knjigah.
pravnomočnost odločbe - res iudicata - razsojena stvar
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 333. člena Zakona o pravdnem postopku, ki predvideva, da sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da gre za pravnomočno razsojeno stvar. Pri presojanju, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo subjektivni element - da gre za iste stranke; in objektivni element - da gre za enak tožbeni zahtevek.
Tožnik je namreč v že v prejšnji pravdi uveljavljal identičen tožbeni zahtvek: razveljavitev dednega dogovora in povrnitev pravdnih stroškov. Za njegovo utemeljensot je navajal isti življenjski dogodek in enake elemente, ki so navedeni v obeh tožbah in obrazložitvah odločb.