denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - kmetijska zemljišča - vrnitev nepremičnin v naravi -
Tudi predstavniki zadruge so lahko vršili pritisk v smislu čl. 5 ZDEN, če so delovali kot "aktivisti" oblasti ali pod videzom izvrševanja pooblastil državnih organov. Delovanje predstavnikov zadruge je treba v vsaki zadevi konkretno ugotavljati. Pri vsaki denacionalizaciji je treba preizkusiti, ali ne obstojijo ovire za vrnitev nepremičnin (čl. 18 ZDEN). Take ovire so za kmetijska zemljišča predvidene v čl. 27 ZDEN npr. zaradi okrnitve funkcionalnosti kompleksov oz. trajnih nasadov, ali razdrobljenosti parcel. Če predlagatelj ne zahteva vrnitve kmetijskega zemljišča v naravi, potem lahko prejme priznanico Sklada kmetijskih zemljišč, ki je zamenljiva za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Pri vsaki denacionalizaciji je treba upoštevati, ali je dana odškodnina (po čl. 5 ZDEN pa kupnina) presegla 30 % vrednosti zemljišča, kajti v tem primeru se mora pri denacionalizaciji na ustrezen način upoštevati.
Ob uveljavljanju zahtevka na dodelitev drugega primernega stanovanja se tožnik ne more uspešno sklicevati, da mora izprazniti stanovanje tožene stranke, kamor se je vselil nezakonito, niti na okoliščino, da se je pred tem izselil iz stanovanja v drugi državi (Republiki Hrvatski).
Pri oceni, ali gre v posameznem primeru za stanovanje, je treba upoštevati zlasti tudi uporabo prostorov (posebej še, če je trajala dalj časa) namen in stanovanjske razmere kraja. Ta kriterija, ki ju je vpeljala sodna praksa zato relativizirata pogoja, da morajo biti prostori praviloma gradbena celota in da morajo imeti poseben vhod.
ZPP (1977) člen 451, 451/2, 451/3, 451/4, 456, 456/1, 451, 451/2, 451/3, 451/4, 456, 456/1. ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - umik tožbe
Če dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, nato pa upnik umakne izvršilni predlog, mora sodišče najprej odločiti o ugovoru, šele potem pa (po predhodnem soglasju dolžnika) o umiku tožbe. Zato v takem primeru ni podlage za ustavitev izvršbe.
ZPP (1977) člen 52, 52/1, 56, 56/1, 52, 52/1, 56, 56/1. ZIP člen 262, 262/2, 262, 262/2.
krajevna pristojnost - odškodninski spor - spor o nepremičnini - začasna odredba
Za spore o odškodnini v zvezi z nepremičnino ni predpisana izključna krajevna pristojnost sodišča, na katerega območju leži nepremičnina, pristojnost sodišča, na katerega območju je bilo storjeno škodno dejanje ali je nastopila škodljiva posledica, pa je izbirna.
Predlog za začasno odredbo s prepovedjo obremenitve in razpolaganja z nepremičnino nima za posledico, da bi bilo sodišče, pristojno za odločanje o njem, pristojno tudi za sojenje v pravdi o terjatvi, ki naj bi bila zavarovana z začasno odredbo.
zavarovanje terjatev - začasna odredba - pristojnost sodišča - upravni postopek - davčni postopek - prometni davek
Po 2. odst. 1. člena ZIP se določbe ZIP ne uporabljajo, če je za izvršbo oziroma zavarovanje terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, z zakonom določena pristojnost drugega organa. V zadevah inšpiciranja pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja prometnega davka je za izvršbo določen drug organ, Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je predlog upnika za izdajo začasne odredbe zavrglo.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev - bistvena vsebina
Ne gre za fiksni posel, kjer je rok dobave bistveni element pogodbe, samo zato, ker se stranke natančno dogovorijo za dinamiko dobave. Iz posla mora izhajati, da je rok tako važen, da sicer pogodba ne bi bila sklenjena.
Za obstoj fiksne pogodbe ni dovolj, da stranki določita rok izpolnitve, temveč morata jasno izraziti voljo, da posel štejeta za fiksnega, npr. s tem, da določita, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku.
Da je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe lahko izhaja tudi iz narave pogodbe, tj. iz dejstva, da je izpolnitveni rok tako važen, da stranki drugače ne bi sklenili pogodbe.
Če je pogodba razdrta, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode, npr. škode, ki je nastala zaradi priprav na tako pogodbo.
Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Ob razdrti pogodbi ima torej vsaka stranka za svoj del izpolnjene obveznosti kondikcijski zahtevek. To pravilo pa seveda ne pride v poštev, če nobena stranka iz pogodbe še ni ničesar izpolnila drugi stranki.
Oškodovanec mora s svojim ravnanjem po škodnem dogodku preprečiti, da bi bila nastala škoda čim manjša.
ZIP člen 268, 268-2, 268, 268-2. ZZK člen 10, 10/2-8, 14, 14/1, 44, 91, 95, 95/3, 10, 10/2-8, 14, 14/1, 44, 91, 95, 95/3.
zaznamba spora
Ker iz 1. odst. 14. čl. ZZK izhaja, da se lahko pravice (iz 2. do 8. točke 10. čl. ZZK) vpišejo tudi na posameznih nepremičninah, vpisanih v enem zemljiškoknjižnem vložku, ni videti razloga, da to ne bi veljalo tudi za zaznambo spora.
ZNP člen 122, 122. SZ člen 9, 9/1, 12, 12/3, 9, 9/1, 12, 12/3.
delitev zgradbe v solastnini - fizična delitev - vsebina sklepa o delitvi
Pri fizični delitvi zgradbe v solastnini mora sodišče določiti tudi obseg funkcionalnega zemljišča (1. odst. 9. čl. SZ) in solastniške deleže, ki pripadajo vsakemu od udeležencev (kot solastnikov) na skupnih prostorih, delih, objektih, napravah in funkcionalnem zemljišču (3. odst. 12. čl. SZ).
stanovanjska najemna razmerja - smrt najemnika - ožji družinski član
V primeru smrti najemnika stanovanja lahko ožji družinski član zahteva sklenitev najemne pogodbe z lastnikom stanovanja, če je naveden v najemni pogodbi in dejansko uporablja stanovanje z dotedanjim najemnikom.
ZTLR člen 13, 13/1, 22, 22/1, 13, 13/1, 22, 22/1. ZPP (1977) člen 201, 201.
pridobitev lastninske pravice - ustvaritev nove stvari - vlaganje v nepremičnino - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo - solastninska pravica
Vlaganja zaradi pridobitve lastninske pravice na nepremičnini so mogoča le v nepremičnino kot celoto, ne pa v solastninski delež določenega solastnika. Zato je treba vložiti tožbo zoper vse solastnike kot enotne in nujne sospornike.
postopek pred razsodišči - arbitražna pogodba - arbitražna klavzula - prenehanje veljavnosti - razveljavitev
Arbitražna pogodba je samostojna pogodba, medtem ko je arbitražna klavzula sestavina druge materialnopravne pogodbe.
Prenehanje veljavnosti arbitražne klavzule učinkuje ex nunc, to je od dneva sodbe, ko je sodišče izreklo, da je arbitražna klavzula nehala veljati, in sicer za naprej (pro futuro), medtem ko razveljavitev učinkuje ex tunc, to je od dneva pogodbe, in sicer za nazaj (pro praeterito).
Odsotnost predstavnika staršev kot člana sveta zavoda ni mogla vplivati na zakonitost izbire. Odločitev na svetu je bila namreč sprejeta soglasno, v skladu s ZZ pa svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, torej ne gre za ločevanje med glasovi različnih predstavnikov, ki svet sestavljajo.
Sodišče prve stopnje je imelo zakonsko podlago za odložitev izdaje odločbe, saj se je moralo pred odločitvijo posvetovati o več dejanskih in pravnih vprašanjih. Upravičeno je lahko šteti, da gre za tako zapletenozadevo, ki opravičuje odložitev izdaje odločbe. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno po obravnavi izdati in razglasiti odločbe.
Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena Zakona o odvetništvu, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
Če je glavno obravnavo, na kateri je bila zadeva zaključena, namesto sodnika, ki je izdal sodbo, vodil strokovni sodelavec, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
Tožeča stranka - pravna oseba - ne more uspeti s pritožbeno trditvijo (ki je z ničemer ne dokazuje), da ji vabili za dva zaporedna naroka za glavno obravnavo nista bili vročeni, če je iz žiga na povratnicah razvidno, da ju je prejel njen pooblaščenec.
S pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe na dolžnikove premične stvari pridobi upnik šele pridobitni naslov za prisilno zastavno pravico. Prisilno zastavno pravico (ločitveno pravico) pa pridobi šele z rubežem premičnih stvari. Če rubež premičnih stvari do začetka postopka prisilne poravnave ni opravljen, se izvršilni postopek prekine.
Za nove dokaze kot razlog obnove postopka je vseeno, kdaj so nastali. Dovolj je, da se nanašajo na dejstva, ki se kot novote lahko uveljavljajo v predlogu za obnovo postopka.