ZPSPP člen 26, 26/1, 26, 26/1. ZPPSL člen 122, 137, 137/2-1, 122, 137, 137/2-1.
prijava terjatve - najem poslovnih prostorov - odstop od pogodbe - rok
Rok 30 dni iz 1. tč. 2. odst. 137. čl. ZPPSL teče od dneva, ko je upnik prejel obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe le pri tistih pogodbah, pri katerih ni določen poseben način (sodni) odstopa oz. odpovedi pogodbe.
Če poseben zakon določa sodno odpoved pogodbe, teče rok iz 1. tč.
2. odst. 137. čl. ZPPSL od dneva, ko je bila upniku vročena sodna odpoved pogodbe.
Če tožnica pogodbe ni prebrala in zato ni vedela kaj podpisuje, tedaj ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu in se zato na zmoto ne more sklicevati.
vsebina sklepa o dedovanju - nujni delež - ugotovitev vrednosti zapuščine
Sklep o dedovanju mora vsebovati ugotovitev, ali se deduje po zakonu ali po oporoki. Da se ugotovi, ali je nujni delež prikrajšan, je treba opraviti izračun.
ZBH člen 63, 63/1-2, 63/1-3, 70, 70/1, 76, 77, 77/1, 79. ZHKS člen 10. ObrZ člen 2, 2/2, 3, 3/2. Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti člen 2, 3. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti. ZZad člen 2, 2/1. ZTVP člen 37, 37/1, 37/2, 39, 39/1-2, 39/1-3, 39/1-5, 39/1-6, 39/1-7. ZISDU člen 4, 4/1.
predlog za vpis v sodni register - zadruga - obrtna zadruga - hranilno kreditna služba (HKS) - hranilnice - standardna klasifikacija dejavnosti - drugo kreditno posredovanje
Ker je obrtna zadruga ustanovljena zaradi opravljanja obrtnih in obrtnim podobnih dejavnosti, morajo te dejavnosti prevladovati nad neobrtnimi in obrtnim nepodobnimi dejavnostmi.
Ker ZHKS kot poseben predpis ne določa kakšnih odstopanj od splošnih statusnih predpisov, mora imeti HKS eno od pravno-organizacijskih oblik, ki veljajo za hranilnice (v ožjem pomenu besede) oz. eno od oblik, ki so določene v ZGD.
HKS lahko opravlja le dejavnosti, s katerimi uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena (zbiranje trenutno prostih denarnih sredstev članov, najemanje bančnih kreditov in dajanje posojil svojim članom), torej dejavnosti, ki jih določa ZHKS kot poseben predpis oz. na katere napotuje ZBH kot splošen predpis.
Odločitev o zavrnitvi predloga za vpis firme je v primeru, ko je v centralnem registru vpisanih že osem drugih enakih ali zelo podobnih firm, od katerih imata dve enako dejavnost kot predlagatelj, pravilna.
Registrsko sodišče ne zavrne predloga za vpis ostalih podatkov v sodni register samo zato, ker je predlagana firma v nasprotju z zakonom. Enotna odločitev je v takem primeru pravilna samo, če brez vpisa firme ni mogoč tudi vpis ostalih podatkov (na primer pri vpisu novega subjekta). Če v takem primeru zavrne celoten predlog za vpis, mora to v sklepu obrazložiti, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka vpisa v sodni register.
Če registrsko sodišče dobi pošiljko, poslano na naslov sedeža subjekta vpisa, vrnjeno z obvestilom "obveščen, ni prišel po pošiljko", ravna pravilno, če jo vroči z nabitjem na sodno desko.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 134, 134/1. ZSReg člen 30, 30/1, 30, 30/1.
vročanje
Dejstvo, da je oseba, ki je za subjekt vpisa sprejela poštno pošiljko z odredbo za popravo predloga za vpis v sodni register, razpolagala z njegovo štempiljko (žig na povratnici), kaže na to, da je bila pooblaščena za sprejem pošiljke.
zastavna pravica - zapisnik o sporazumu strank - sodna poravnava - ugovor - prodaja nepremične oziroma premične stvari dolžnika - odlog izvršbe
Sporazum iz 251 c člena ZIP ima moč sodne poravnave - torej izvršilnega naslova. Po določilu 4.točke 50. člena ZIP lahko dolžnik uveljavlja, da je odločba - izvršilni naslov razveljavljen, odpravljen ali spremenjen samo na način, kot se lahko razveljavi sodna poravnava sklenjena pod vplivom sile zvijačo ali zmote - torej s sodbo izdano po izvedenem pravdnem postopku.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
gospodarski spor - novo dejstvo v pritožbi
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbo, če šele v njej prvič navede, da zamudnih obresti ne dolguje zato, ker je bila pri njihovem izračunu uporabljena napačna obrestna mera.
ZUKZ člen 28, 28/1, 46, 46/1. ZPP (1977) člen 7, 7/1, 8, 7, 7/1, 8.
uporaba prava v odškodninskem sporu - pristojnost slovenskega sodišča - dejstva - dokaz
Tudi če bi bilo res treba uporabiti tuje pravo, ki ima drugačne materialne določbe, pa je za odločanje o sporu pristojno slovensko sodišče. Po slovenskem procesnem zakonu pa je dejstva treba dokazati.
ZNP člen 141, 145, 145/1, 141, 145, 145/1. ZIP člen 267, 267.
postopek za dovolitev nujne poti - začasna odredba
Konstitutivnost sodne odločbe o določitvi nujne poti ne more biti ovira, da se v postopku za določitev nujne poti ne bi moglo izdati začasne odredbe, če so izpolnjeni pogoji zanjo v smislu člena 267 ZIP, saj je predlagateljev zahtevek, da mu lastnik zemljišča dovoli nujno pot, v svojem bistvu dajatveni zahtevek.
negatorna tožba - prepovedna tožba - omejitve pri uporabi nepremičnine - imisije - sosedsko pravo - veje - tuj zračni prostor
Ni izključeno, da lahko lastnik nepremičnine s tožbo po 42. čl. ZTLR zahteva od soseda, da odstrani veje svojega drevesa, ki ga je zasadil sam ali po svojih pravnih prednikih, kljub temu, da ob zasaditvi še niso veje segale v tuj zračni prostor, če je glede na splošno znana dejstva bilo z gotovostjo pričakovati, da bo zaradi rasti (orehovo drevo) prišlo do seganja vej v tuj zračni prostor, pod pogojem, da je uporaba tožnikove nepremičnine prizadeta čez mero, ki je glede na njeno naravo in namen ter glede na krajevne razmere običajna, ali če nastane znatnejša škoda.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2.
začasna odredba - nedenarna terjatev - varstvo lastninske pravice
Okoliščina, ali ima tožena stranka za gradnjo objekta, s katero vznemirja lastninsko pravico tožeče stranke, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ali ne, za odločitev o verjetnosti obstoja terjatve na prenehanje vznemirjanja kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje te terjatve, ni pomembna. Za verjetnost obstoja terjatve je treba verjetno ugotoviti, da je vznemirjanje neutemeljeno, ne pa da je protipravno.
Sodišče ni dolžno pozivati dedičev, da se izjasnijo ali bo potrebno opraviti zapuščinsko obravnavo ali ne, ampak kadar izhaja iz podatkov smrtovnice, da gre zgolj za premično premoženje zapustnika, praviloma ne razpiše zapuščinske obravnave. To opravi le takrat, kadar dediči to sami od sebe zahtevajo.
ZPP (1977) člen 456, 456/1, 456, 456/1. ZIP člen 37, 37/1, 37/2, 37/3, 38, 38/2, 55a, 55a/2, 55a/3, 37, 37/1, 37/2, 37/3, 38, 38/2, 55a, 55a/2, 55a/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - umik predloga za izvršbo
Od tega, v kakšnem obsegu in v kateri fazi izvršilnega postopka upnik umakne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je odvisno, kakšna bo vsebina izreka in obrazložitve sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka.
Dejstvo da je obdolženi kaznivo dejanje storil dobra dva tedna po prihodu v Republiko Slovenijo ni moč šteti kot obteževalno okoliščino, pač pa to pomembno le pri izreku stranske kazni izgona tujca iz države.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 1. odst. 171.čl. KZ je moč storiti z očitkom neresničnega žaljivega dejstva z eventualnim naklepom, očitkom objektivno neresničnega dejstva, o katerem misli storilec,da je resnično, oziroma očitkom žaljivega dejstva, katerega resničnost storilec dokazati ne more.V primeru, ko pa iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da ne gre za očitke žaljivih dejstev, pač pa za izrazito negativno vrednostno oceno, niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve temveč je podano kaznivo dejanje razžalitve po 1. odst. 169.čl. KZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL41287
ZPP (1977) člen 1, 1. ZNP člen 1, 97, 1, 97. ZDEN člen 72, 72/2, 72, 72/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - sodna pristojnost - pravdni postopek - nepravdni postopek
Odškodninski zahtevek zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja za čas od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do vzpostavitve lastninske pravice na vrnjeni nepremičnini ima pravno podlago v členu 72/2 ZDEN, obravnava pa se po splošnih premoženjskih predpisih. Za odločanje o zahtevku je pristojno sodišče v pravdnem postopku.