odškodnina - prometna nesreča - vinjenost zavarovanca - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - postavitev novega izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - neposredno zaslišanje izvedenca
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče postavi novega (tretjega) izvedenca le, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev (tretji odstavek 254. člena ZPP). V predmetni zadevi pa je sodišče prve stopnje nasprotja med obema izvedenskima mnenjema odpravilo s tem, ko je ustno zaslišalo vse izvedence, nato pa v 18., 28. in 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, zakaj je svojo odločitev v celoti oprlo na izvedensko mnenje A.
ZZZiv člen 7, 7/1, 46, 46a, 46a/1, 46a/1-9. Pravilnik o zaščiti rejnih živali (2010) člen 15.
hitri postopek o prekršku - konkretizacija prekrška - zakonski znaki prekrška
Po vpogledu v navedeni PN pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis dejanskega stanja, kot ga povzema sodišče prve stopnje v izreku in 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, vsebovan v samem PN. Pritožba zato s sklicevanjem na opis dejanskega stanja, ki je bil priložen skupaj z odstopljeno storilkino ZSV sodišču dne 14. 3. 2022 in ugotovitve prekrškovnega organa, ki iz tega opisa izhajajo (da je bilo v času inšpekcijskega pregleda 13 telet privezanih in niso bila nameščena v boksih ter da boksi v hlevu niso zagotovljeni), ne more utemeljiti konkretizacije prekrška, saj v PN z dne 31. 1. 2022, zoper katerega je storilka vložila ZSV in katerega pravilnost in zakonitost je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo presojalo, prekršek s takšno vsebino storilki ni bil očitan.
Ob tem, ko iz opisa dejanskega stanja v PN izhaja zgolj povzeta pravna podlaga 46.a člena in 7. člena ZZZiv ter 15. člena Pravilnika, konkretno pa je z navedenim PN storilki očitano le, da je dne 6. 10. 2021 imela v hlevu 79 govedi, od tega 13 telet, mlajših od 6 mesecev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tak opis ne zadosti standardu konkretizacije do take mere, da bi bilo mogoče očitano dejanje opredeliti kot prekršek.
gozd - hitri postopek o prekršku - dokazna ocena - dopustni pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilec v postopku predložil dokaze, da v kritičnih obdobjih ni vozil štirikolesnika v gozdovih, kot se mu očita, saj je predložil USB ključek iz katerega izhaja, kje se je v teh kritičnih obdobjih nahajal štirikolesnik, ki je njegova last, poleg tega pa iz predloženih videoposnetkov s strani prekrškovnega organa ni mogoče ugotoviti niti datuma niti leta, ko naj bi bil konkretni posnetek dejansko posnet, prekrškovni organ pa je o storitvi prekrškov sklepal izključno na podlagi teh videoposnetkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00073711
ZIZ člen 191. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
izvršba na nepremičnino - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - ločitvena pravica - sklep o domiku - položitev kupnine - protispisnost
Ker je status prodaje nepremičnin še nerazčiščen, je posledice začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na predmetni postopek nepremičninske izvršbe sodišče presojalo preuranjeno.
izvršitev odločb - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za vložitev predloga - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Prvostopenjsko sodišče je, izhajajoč izključno iz določbe drugega odstavka 129.a člena ZKP odločilo, da je 15-dnevni rok za vložitev prošnje za nadomestitev kazni zapora iztekel s potekom dne 6. 9. 2023. Ker obsojenec do dne izdaje izpodbijanega sklepa zaporne kazni še ni nastopil, upoštevaje, da je njegova zagovornica predlog za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna (pravilno z delom v splošno korist) s priporočeno pošiljko naslovila na sodišče 18. 9. 2023, je takšen predlog zavrglo kot prepozen.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje spregledalo odločbo Ustavnega sodišča RS Up-290/17-23, U-I-51/17-21 z dne 23. 6. 2022, s katero je Ustavno sodišče ocenilo, da nameni, cilji in razlogi ne utemeljujejo različnega zakonskega roka za vložitev predloga za delo v splošno korist v primerjavi tako s predlogom za zapor ob koncu tedna kot s predlogom za hišni zapor ter zaključilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma zadnje vročitve prepisa sodbe, v neskladju z Ustavo. Da bi zavarovalo človekovo pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, je do odprave ugotovljene protiustavnosti določilo način izvršitve svoje odločbe tako, da se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.
ZKP člen 18, 18/2. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-4, 205, 205/1, 205/1-3. ZNPPol člen 123, 123/1, 123/2, 123/2-8, 125, 125-8, 128, 128/1, 128/1-2.
izločitev dokazov - zakonito pridobljen dokaz - hramba DNK profila - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov - evidence policije - pravnomočnost sodbe - obsodilna kazenska sodba - zastaranje kazenskega pregona - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - rok za izbris obsodbe
V kolikor bi držala razlaga, za katero se zavzema pritožnica, ni videti potrebe po tem, da se v 2. alineji prvega odstavka 128. člena ZNPPol loči med oprostilno in zavrnilno ter obsodilno sodbo, saj bi bila sicer za vse navedene sodbe ureditev enaka, torej bi bila hramba profila DNK dopustna le do pravnomočnosti sodbe. Da stališče pritožnice ni pravilno, je mogoče ugotoviti tudi na podlagi analize razlogov, ki so pripeljali do sprejetja določbe 2. alineje 128. člena ZNPPol v taki obliki kot velja danes.
Hramba profila DNK je v primeru njegove pridobitve v kazenski zadevi, v kateri je bil obtoženec pravnomočno obsojen, dopustna do zastaranja kazenskega pregona za to kaznivo dejanje, kot to izhaja iz 2. alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol, v kateri je zakonodajalec določil rok dopustne hrambe profila DNK po pravnomočni obsodilni sodbi.
Od trenutka, ko se zoper osebo osredotoči sum, da gre za storilca kaznivega dejanja oziroma prekrška, je za presojo prostovoljnosti ravnanja ključno, ali je bil ustrezno počen o privilegiju zoper samoobtožbo. Zakonitost izvajanja policijskih pooblastil je tako odvisna od vprašanja, ali je bil v trenutku policistovega poziva na izročitev predmetov sum osredotočen in posledično podana obveznost pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO
VSL00073710
ZIZ člen 15, 40c, 77, 78. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZUODNO člen 1, 7. ZS člen 114, 114/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine - bivališče dolžnika - katastrska občina - izvršba na podlagi verodostojne listine - sodni okraj - okrajno sodišče
Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, upnik pa lahko tudi predlaga, naj sodišče dovoli izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, v takšnem primeru pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami. Uredba vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin. Omenjeni ZPUZSO je bil sicer razveljavljen z ZUODNO ter določitvi njihovih območij, ki pa katastrskih območij ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.
Določba 56. člena ZSPDSLS-1 za vpis v zemljiško knjigo zahteva pogodbo o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja (pritožnica trdi, da je sodno poravnavo enačiti s tako pogodbo), a v njej mora biti opredeljen javni interes, torej v sami pogodbi in vsebovano določilo o prepovedi odsvojitve in obremenitve brezplačno odsvojene nepremičnine za najmanj pet let v korist odsvojitelja.
ugotovitev očetovstva - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - odmera nagrade za izvedensko delo - izvedba DNK analize - potrebni stroški
Pojasnilo, ki ga je za ISM podal njegov predstojnik, odklanja sleherni dvom, da je bila zaradi ugotavljanja, ali je predlagatelj biološki oče mld. B. B., potrebna DNK analiza vseh treh vzorcev (matere, otroka in domnevnega očeta); kadar se preverja očetovstvo, se s pomočjo analize nesporno materinega vzorca določi, kateri del je otrok podedoval po očetu in se tako pri primerjanju DNK domnevnega očeta pridobi boljšo natančnost.
Dokazne ocene pritožnica ne more izpodbiti s povzemanjem delov izpovedi priče, ki naj bi govorile v prid njeni tezi, če jih hkrati ne ovrednoti glede na ugotovitve v izpodbijani sodbi, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o nasprotnem.
Ker je bila na vsakem od podredno vtoževanih računov dospelost jasno določena, ni mogoče sprejeti pritožbenega očitka, da se je tožena stranka znašla v situaciji, ko ji sploh ni moglo biti znano, kdaj je pričel teči zastaralni rok.
Pojma "izobesiti" ni mogoče razlagati tako ozko, kot se za to zavzema zagovornica v pritožbi in ni mogoče šteti, da izobešena zastava pomeni le zastavo, ki visi, ne pa tudi zastave, ki je pritrjena na neko površino. Bistvo izobešanja zastave je v tem, da je ta javno vidna in ker je sodišče v zvezi s tem ugotovilo, da je le-ta bila pogosto javno vidna, je mogoče utemeljeno šteti, da je storilec na tak način zastavo tuje države izobešal. Prav tako je neutemeljeno zavzemanje zagovornice za zaključek, da zastava ni bila javno izobešena, ker je bila pritrjena na notranji strani garažnih vrat in da garaža v bližini hiše A., ne more biti javna površina. Garaža je sicer res načeloma zaseben prostor, vendar če so vrata garaže pogosto odprta in je na ta način vidna na teh vratih pritrjena zastava, je tako ravnanje mogoče šteti kot javno vidno izobešanje zastave.
pritožba - dovoljenost pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Določba 25. člena URS med drugim res določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, 23. člen URS pa tudi, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, vendar je razlaga obdolženca glede pravice do pritožbe oziroma pravnega sredstva zmotna. Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in z vsebinsko odločitvijo o njej Višjega sodišča v Celju. Zmotna je namreč razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075239
OZ člen 190, 191, 197. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
najemna pogodba za poslovni prostor - plačilo obratovalnih stroškov - odvoz odpadkov - plačilo stroškov za drugega - neupravičena pridobitev - kondikcija - verzija - pojem protispisnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin, izpovedb prič ali zakonitih zastopnikov. To je tedaj, ko jih sodišče v razloge sodbe povzame (prepiše) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici.
Določilo 191. člen OZ v tem primeru ni uporabljivo, saj ga je mogoče uporabiti le v primerih, ko izpolnitelj obveznosti od prejemnika izpolnitve terja vračilo izpolnjenega (kondikcija), ne pa tudi v primerih, ko izpolnitelj, ki je izpolnil tuj dolg, terja povračilo tistega, kar je za drugega izpolnil prejemniku izpolnitve, od drugega - resničnega dolžnika (verzija).
Iz določila 197. člena OZ, ki se nanaša na poseben primer obogatitve in ne izključuje uporabe 190. člena OZ, izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši oziroma stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Gre za zakonsko normo, ki obravnava poseben primer obogatitve, ki nastane s plačilom tujega dolga, in omogoča izpolnitelju, ki je prikrajšan, da uveljavlja zahtevek neposredno od pravega dolžnika.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne držijo navedbe toženca, da je del terjatve že vtoževan v drugem pravdnem postopku, zaradi česar je tudi pravilno zavrnilo ob tem smiselno očitan ugovor litispendence iz 189. člena ZPP.
regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode - začasna nezmožnost za delo - obstoj verjetnosti terjatve
Trditve tožnice (da bi zgolj nadomestilo, ki bi ga prejema od ZRSZ kot brezposelna v višini 80 % mesečnega dohodka, občutno vplivalo na proračun družine ter zmožnost plačevanja najemnine za stanovanje, ker ne bo mogla sanirati stanovanja, ki je uničeno v avgustovskih poplavah) so pri odločanju o predlagani začasni odredbi nerelevantne, ker so povezane s prenehanjem izplačevanja nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo, ne pa zaradi same zmožnosti v spornem obdobju opravljati dela, o čemer je bilo odločano v izpodbijani dokončni odločbi. Sodišče pravilno ugotavlja, da hipotetično zatrjevane posledice izgube najemniškega stanovanja in zmanjšanja družinskega proračuna, niso v neposredni vzročni zvezi z ugotavljanjem tožničine zdravstvene zmožnosti za delo po zaključku staleža.
ZIKS člen 145, 145b. ZPP člen 5. ZNP-1 člen 42. ZDen člen 3, 4, 5. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - kršitev pravice do izjave - razveljavitev sklepa - neobrazložena odločba - neopredelitev do dokaznih predlogov
Utemeljene so pritožbene navedbe pritožnikov, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njihovih navedb, da je bila kazenska sodba vojaškega sodišča pravnomočna pred odločitvijo zaplembene komisije o odvzemu premoženja ex lege z dnem uveljavitve Odloka AVNOJ in da so jugoslovanske oblasti štele, da je bilo premoženje zaplenjeno s sodbo vojaškega sodišča in so še leta 1967 obveščale avstrijske oblasti, da je bilo upravičencu zaplenjeno premoženje s sodbo vojaškega sodišča z dne 20. 8. 1945, da so predlagatelji kot dediči pokojnega A. A. za dejstvo, da mu je bilo premoženje zaplenjeno prav s kazensko sodbo vojaškega sodišča z dne 20. 8. 1945 izvedeli šele, ko jim je bila od avstrijskih oblasti zavrnjena zahteva za odškodnino iz razloga, ker da mu je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo vojaškega sodišča, ter da se ni opredelilo niti do dokazov, ki so jih v dokaz teh svojih navedb predložili predlagatelji.
Pritrditi je tudi pritožnikom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti do okoliščine, da nasprotna udeleženca Republika Slovenija in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pred umikom njihovega zahtevka pred upravnim organom nista izpodbijala pravne podlage za vodenje postopka pred sodiščem po določilih ZIKS.
S tem je sodišče prve stopnje predlagateljem kršilo pravico do izjave, načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) oziroma pomanjkljivo obrazložilo izpodbijani sklep, posledično pa zagrešilo absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
SPZ člen 33. ZPP člen 108, 108/4, 108/5, 180, 180/1.
sodno varstvo posesti - opis motenja posesti - nepopolna tožba - načelo formalne legalitete - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje tožbe kot nepopolne
Mesto motilnega dejanja je potrebno določno in konkretno opredeliti. Iz izreka sodne odločbe mora biti motilno dejanje jasno razvidno. Četudi je tožniku (in morda tudi tožencu) jasno, za katero pot in katera motilna dejanja gre, pa mora biti izrek določen in določljiv tudi objektivno, da ne nastane dvom v morebitni izvršbi. Sodišče prve stopnje ni odločalo strogo formalistično. Tožnika je pozvalo na dopolnitev tožbe z navodili, kako in v čem naj se tožbeni zahtevek dopolni. Ker tožnik tožbenega zahtevka ni jasno opredelil, je tožbo utemeljeno zavrglo. Na takšno posledico je tožnika tudi opozorilo.
Sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo, ker bi bila prepozna, ampak iz razloga nejasnosti in nedoločnosti tožbenega zahtevka, kar prepričljivo izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa.
dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - ustni dogovor - pogodbena zaveza - najemodajalec kot nelastnik
Za veljavnost dogovora o brezplačni uporabi nepremičnine, kot ga zatrjujeta toženca, ni potrebno, da bi imela tožnica na predmetu uporabe lastninsko pravico. Zatrjevan dogovor je obligacijski pravni posel, v katerem nastanejo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Ob upoštevanju zatrjevane vsebine dogovora, je bila dolžnost tožnice omejena na to, da tožencema omogoči brezplačno rabo stanovanja, pri čemer je tako rabo dolžna zagotavljati do izgradnje hiše obeh tožencev (razen če bi A. A. stanovanje želela ponovno sama uporabljati). OZ ne določa, da bi tak dogovor lahko sklenil le lastnik nepremičnine, in tudi ni prepovedan. Tožnico je torej dogovor, če je bil sklenjen, zavezoval že v času, ko je bil lastnik nepremičnine njen oče, zavezuje pa jo tudi sedaj, ko je njena lastnica sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00077619
OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZPP člen 161, 161/1, 286, 286a. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-4.
splošni petletni zastaralni rok - terjatve iz gospodarskih pogodb - začetek teka zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - ugovor zastaranja - enotno sosporništvo - stroški posameznega sospornika - etažni lastniki kot stranka postopka - etažni lastniki kot sosporniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - pogodba o cesiji
Toženci v obravnavani zadevi niso enotni sosporniki in se zato pravdna dejanja posameznega toženca ne raztezajo tudi na ostale. V sklepu VSL II Cp 464/2012, na katerega se sklicuje pritožnica, ne gre za primerljivo zadevo, saj je šlo za pravdo v zvezi z veljavnostjo pogodbe o upravljanju in je po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki).
Z odstopom terjatve se terjatev v celoti prenese na prevzemnika, vključno s stranskimi pravicami. Zato za tek zamudnih obresti ni pomembno, kdaj je bila pritožnica obveščena o cesiji, temveč kdaj je dolžnik stopil v zamudo.