Ko torej iz trditev in dokazov, priloženih k pritožbi izhaja, da je storilec servisnemu centru A. poslal določene dokumente, pri čemer je prvo sporočilo bilo poslano dne 27. 1. 2022, iz s strani tujega prekrškovnega organa priložene odločbe z dne 20. 7. 2022 pa izhaja, da bi te podatke moral posredovati do dne 22. 2. 2022, pri tem pa iz potrdila z dne 2. 3. 2023 ni jasno, na koga se potrdilo nanaša oziroma kateri osebi (pravni ali fizični) je bila izrečena denarna kazen, je pritožnik uspel vzbuditi dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.
Če sta v notranjem razmerju družbenika nastopala enakopravno, če sta o vseh zadevah družbe odločala skupaj in družbo dejansko skupaj vodila, potem pritožbeno sodišče ne najde utemeljenega razloga za odrek družbeniške tožbe družbeniku, ki je hkrati tudi poslovodja, in ki je po nalogu toženca le temu plačal določeno opremo iz sredstev družbe (v pričakovanju oz. po dogovoru, da bo toženec ta sredstva družbi vrnil). Četudi bi lahko vložil tožbo v imenu družbe, mu z ozirom na dejstvo, da je že tožen z actio pro socio, enakovrstna nasprotna tožba predstavlja ugodnejše pravno sredstvo.