Ker sta bili s sodbo Vrhovnega sodišča RS ugoditveni sodbi spremenjeni, tožbeni zahtevek zavrnjen in ugotovljeno, da ostaneta upravni odločbi z dne 30. 7. 2015 in 9. 2. 2016 v veljavi, je toženec na podlagi 3. odst. 260. člena ZUP po uradni dolžnosti obnovil postopek, odpravil upravno odločbo z dne 11. 12. 2019 in ugotovil dolg v višini 14.371,13 EUR.
Ni pravilno razlogovanje sodišča, da je bilo dejansko stanje o obsegu stroškov zdravljenja v tujini že razčiščeno v postopkih, ki so se zaključili pred uvedbo obnovitvenega postopka. Ni mogoče slediti niti obrazložitvi sodbe, da sta izpodbijani odločbi glede na 214. člen ZUP-a nedosledni in pomanjkljivo obrazloženi. Zmotno je stališče sodišča, da bi toženec v obravnavanem predsodnem postopku moral izhajati iz odločb z dne 30. 7. 2015 in 9. 2. 2016, čeprav sta po posegu revizijskega sodišča v pravnomočni sodbi ostali v veljavi. Toženec je pravilno posegel v odločbo z dne 11. 12. 2019.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
zavrženje tožbe - litispendenca
Ob ugotovitvi, da je socialni spor v zvezi z izpodbijanima odločbama na dan prejema (odstopa) tožbe že tekel ter da gre za dve tožbi iste tožeče in tožene stranke zoper isti odločbi tožene stranke, je sodišče kasneje prejeto tožbo na podlagi prvega odstavka 274. člena in tretjega odstavka 189. člena ZPP pravilno zavrglo.