določitev stikov z otrokom - izvajanje stikov - obseg in način izvajanja stikov - največja korist otroka
Tudi sicer je podana pristojnost sodišča odločati le o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otroka in to šele potem, ko se o njih starša ne moreta sporazumeti niti s pomočjo centra za socialno delo.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - sodni cenilec - strokovna usposobljenost - gozdno zemljišče - kmetijsko zemljišče - gradbeno zemljišče - dejanska raba zemljišč - namenska raba parcele - ogled - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - navzočnost strank pri ogledu - ogled nepremičnine - metoda ocenjevanja - dokaz z zaslišanjem izvedenca - pisnost postopka - narok kot izjema
Gozdna zemljišča lahko pravilno in verodostojno oceni le izvedenec s tega področja, medtem ko A. A. kot cenilka za gradbeno stroko in za kmetijska zemljišča za navedeno področje ni bila imenovana za cenilca oziroma za to področje nima ustrezne strokovne izobrazbe (kar jasno izhaja iz imenika sodnih izvedencev in cenilcev, iz same glave cenitvenega poročila in žiga cenilke na cenitvenem poročilu). Njena cenitev gozdnega dela nepremičnine ID znak parcela X 1 je zato neupoštevna in se sodišče nanjo ne bi smelo opreti, temveč je glede ugotovitve vrednosti tega dela parcele treba upoštevati cenitev izvedenca za gozdna zemljišča B. B. (do katere se je kljub opisanemu napačnemu zaključku vsebinsko opredelilo tudi že sodišče prve stopnje).
Dolžnica niti ne pove, kako bi njena prisotnost na ogledu lahko vplivala na ugotovitev vrednosti in zakaj bi bila zaradi njene prisotnosti pri ogledu ocenjena tržna vrednost tega dela nepremičnine drugačna. Z očitki o kršitvi pravice do udeležbe v postopku dolžnica ne more uspeti, saj ji je bila kontradiktornost zagotovljena z vročitvijo izdelane cenitve in odgovorov v izjavo skladno s petim odstavkom 178. člena ZIZ.
Izbira metode cenitve je prepuščena cenilcu, ki ga sodišče določi, saj mora cenilec pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke.
Notranji ogled ni nujno potreben in cenilec ob onemogočitvi le-tega cenitev lahko vseeno strokovno opravi, če ima na razpolago dovolj ostalih kvalitetnih podatkov o površinah, stanju in opremljenosti objekta ter celotne nepremičnine. Cenilka je glede tega tako v mnenju kot v pripombah pojasnila, da je cenitev napravila ob predpostavkah, da je notranjost stavbe v skladu s stanjem zunanjosti in z obdobjem gradnje ter da so podatki iz uradnih evidenc pravilni in točni. Dolžnica glede tega ni podala nobenih konkretnih navedb in ni navedla, kaj naj bi bilo v notranjosti stavbe takšnega, da bi odstopalo od stanja zunanjosti in bi lahko pomembno vplivalo na vrednost nepremičnine, ravno tako ni podala nobenih pojasnil, zakaj bi bila ob njeni morebitni prisotnosti na ogledu ocenjena tržna vrednost nepremičnin drugačna.
Izvršilni postopek je primarno pisen, zato narok niti ni obligatoren in ga sodišče izjemoma opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. Tudi cenilec zato v izvršilnem postopku svoje mnenje primarno izdela pisno, zaslišanje pa se izvede le, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če obstaja dvom v pravilnost podane cenitve. Ker sta obe cenilni mnenji izdelani strokovno ter jasno in argumentirano utemeljeni ter notranje skladni, enako pa velja tudi za odgovore na pripombe dolžnice, ki so vsebinsko prepričljivi, izčrpni, natančni in razumljivi, ustno pojasnjevanje mnenja in njegovo dopolnjevanje glede s strani dolžnice ponavljanih navedb, do katerih sta se cenilca že prepričljivo in argumentirano opredelila, zato ni ne potrebno ne smotrno.
Vrednost nepremičnine se ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, zato so neutemeljene dolžničine pritožbene zahteve, da bi sodišče moralo vrednost nepremičnin ugotovitvi na dan izdaje sklepa.
neobrazložena pritožba - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti
Dedinji v pritožbi ne pojasnita, zakaj se ne strinjata z izpodbijanim sklepom o dedovanju. Ker gre za golo pritožbo, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno napačno zaključilo, da za vsebinsko odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv in 23. člena ZDSS-1. Ker predhodni postopek po šestem odstavku 27. člena ZDOdv, v obravnavanem konkretnem sporu ni procesna predpostavka za vložitev predloga, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predlagateljevega predloga.
mediacija - ničnost dogovora - nagrada za izum - sklenitev sporazuma
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ima razveljavitev pravnega posla lahko vpliv na odločitev o glavni stvari le v primeru, da je o tem odločeno z oblikovalno pravnomočno sodbo, ta pa do zaključka glavne obravnave v tem sporu ni bila izdana. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da sta mediacija/sporazum in izvensodna poravnava veljavni in zavezujoči za obe stranki, in na podlagi ugotovitve, da se je tožnik s podpisom poravnave izrecno odpovedal pravici do uveljavljanja višje nagrade za izum od dogovorjene, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti dogovora v petem odstavku 3. člena sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 2. 2016. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo pravilno pravno podlago iz prvega odstavka 86. člena OZ, po katerem je nična pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, razen če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje dogovor o tem, da so "medsebojno izpolnjene vse obveznosti in da ni odprtih nobenih zadev niti na strani delodajalca niti na strani delavca", ne nasprotuje moralnim načelom, prisilnim predpisom ali določbam URS, temveč je po določbah ZDR‑1 in OZ pravno mogoč in dopusten.
odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - padec delavca - zdrs na oljnem madežu - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljiva dokazna ocena
Možna posledica neustreznega vzdrževanja viličarja namreč ni le poškodba v zvezi z delovanjem (pokvarjenega) viličarja, temveč tudi njegov kvarni vpliv na okolico - v tem primeru (domnevno) iztekanje olja iz hidravlične cevi, ki je, kljub zatrjevanemu (in neizpodbitemu) zadostnemu čiščenju tal v skladišču, povzročilo padec zavarovanca.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - reintegracija - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ker je tožena stranka tožnici v izredni odpovedi očitala, da je tožnica kršila 17. člen pogodbe o zaposlitvi s tem, ko toženi stranki v roku 8 dni ni javila spremembe naslova bivališča in tožena stranka v dokaznem postopku ni uspela dokazati, da je tožnica spremenila stalno bivališče in da stalno prebiva na naslovu A., tožnici ni mogoče očitati, da je storila očitano kršitev. S tem, ko tožena stranka v 17. členu pogodbe ni določila, da mora tožnica sporočiti vsako spremembo kraja, od koder se dnevno vozi na delo, tožnici tudi ni mogoče očitati kršitve delovnih obveznosti.
prometna nesreča - nepremoženjska škoda - nesporen temelj zahtevka - primarni in sekundarni strah - odškodnina za skaženost - brazgotine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - rana na čelu - nateg vratnih mišic - odrgnine - objektivni in subjektivni element - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v rs - povrnitev premoženjske škode
Pri odločanju o višini odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo mora sodišče upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije).
Utemeljena je toženkina pritožba v zvezi z odškodnino za utrpeli strah, prisojena odškodnina v višini 1.000 EUR pa občutno previsoka, glede na to, da je tožnik utrpel primarni strah v trajanju nekaj sekund do nekaj minut ter tri tedne blagega sekundarnega strahu. Primerna odškodnina iz tega naslova je 500 EUR.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. ZPP člen 206, 206/2.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - posebna pristojnost - oprava storitev - kraj izpolnitve - predlog za prekinitev postopka - predmet pravdnega postopka
Ker gre za storitve, ki so bile opravljene na letališču, pritožnica neutemeljeno trdi, da se je že v odgovoru na tožbo sklicevala na to, da niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena Uredbe EU št. 1215/2012.
izredno pravno sredstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. V primeru zamude zakonskega in nepodaljšljivega roka za vložitev predmetnega izrednega pravnega sredstva, zahteva za vrnitev v prejšnje stanje ni dopustna.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19.. ZNPPol člen 4.
prepoved diskriminacije - plačilo odškodnine - plačilo razlike v plači - dejansko delo - obstoj protipravnosti
Tožnik sicer zatrjuje neenako obravnavo pri izplačilu dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, ne zatrjuje pa nedopustnega razloga v smislu okoliščin iz 6. člena ZDR-1, zaradi katerega naj bi do zatrjevane neenake obravnave prišlo.
Ni relevantno, da se je tožnik na poročilih o opravljenem delu vpisoval in podpisoval kot vodja izmene. Četudi se je tožnik več let tako vpisoval in podpisoval, to še ne pomeni, da je tudi dejansko opravljal delo policista vodje izmene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v spornem obdobju večinoma delal sam. Pritožba utemeljeno izpodbija zaključek sodišča, da navedeno dejstvo ne vpliva na presojo, da je tožnik opravljal delo vodje izmene, ker je moral izvajati naloge, ki jih na drugih dveh mejnih prehodih v okviru Postaje mejne policije A. opravljajo vodje izmene, medtem ko je pri delu v paru poleg navedenega vodil in organiziral delo policista na dopoldanski izmeni. Glavno opravilo delovnega mesta policista vodje izmene je organiziranje, vodenje in kontroliranje dela policistov v izmeni. Že dejstvo, da je tožnik pretežno delal sam v dvanajsturni izmeni, pomeni, da ni organiziral, vodil in kontroliral dela policistov v tej izmeni. Tožnik je sicer povedal, da je v vtoževanem obdobju izjemoma delal v paru (v 133 primerih) z drugim policistom, ki je opravljal delo od 7.00 do 15.00 ure. Delo, ki ga je v izjemnih primerih opravil drugi policist v okviru dopoldanskega delovnika med 7.00 in 15.00 uro, ne predstavlja izmenskega dela, pač pa običajen delovnik. Iz navedenih razlogov tožnik ni upravičen do razlike v plači za delovno mesto policista vodje izmene.
OZ člen 666, 666/1, 694, 694/1. ZPPCP-1 člen 24, 78.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - tovorni list - izpolnitveni pomočnik - plačilo prevoznine
Tovorni list pomeni dokaz o obstoju in vsebini prevozne pogodbe ter tudi o tem, kaj je prevoznik prejel od pošiljatelja za prevoz. Podpis na tovornem listu tudi ustvarja domnevo o pogodbenem položaju podpisnika. Pri dokazovanju vsebine prevozne pogodbe pa tudi za tovorni list velja sistem proste presoje dokazov in ga je mogoče izpodbijati kot vsak drug dokaz.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00051178
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
pogojna obsodba - posebni pogoj - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja
Štiriletna preizkusna doba obsojencu poteče 15. 1. 2022, kar pomeni, da mu je dovoljeno v skladu z določbo 61. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), rok za izpolnitev obveznosti v mejah preizkusne dobe podaljšati najdalj do tega datuma.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 170, 170/1, 170/2, 170/3, 170/4.. ZKolP člen 5.. OZ člen 3, 9.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o izobraževanju
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da že iz tožničinih trditev izhaja, da je toženca napotila na usposabljanje skladno z določilom drugega odstavka 170. člena ZDR-1 in da posledično skladno z določilom četrtega odstavka tega člena stroške tega usposabljanja nosi tožnica kot delodajalec.
domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnjen predlog za oprostitev - pravnomočna odločitev - plačilni nalog za plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - poziv na predložitev dokaza
Ker tožena stranka s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je podala 7. 5. 2021, ki je bil pravnomočno zavrnjen, ni uspela, ji je sodišče prve stopnje 13.8.2021 poslalo poziv k predložitvi originalnega dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo. Ker sodne takse ni plačala, tožena stranka pa tudi po dodatnem pozivu na predložitev dokazila o plačilu takse tega ni predložila, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pritožbo tožene stranke pravilno štelo za umaknjeno.
premoženjska korist - stečajni postopek - odvzem premoženjske koristi obtožencu
Strinjati se je z obema pritožbama, da obtoženec ne glede na pravnomočno končan postopek osebnega stečaja ne more obdržati premoženjske koristi, ki jo je, kot je zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, pridobil s storitvijo očitanega mu kaznivega dejanja v višini 4.428,00 EUR in da mu je tako pridobljeno premoženjsko korist potrebno odvzeti, to pa je mogoče le ob uporabi ukrepa odvzema premoženjske koristi, ki je kot tak uzakonjen v določbah členov 74 in 75 KZ-1.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka v pritožbi nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodbe o višini dolga in ponovno prilaga dokazila o plačilih ter izpis dobroimetja, podan s strani tožeče stranke. S tem tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
ZDR-1 člen 87, 89, 89/2, 118.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - reintegracija
Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec v odpovedi, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču. Sodišče se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovno razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude in v tem okviru tudi do reorganizacije delovnega procesa, zmanjšanja števila zaposlenih in prerazporeditev nalog, vendar ta pravica ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi citirano določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1 (sklep VIII Ips 296/2016 z dne 7. 3. 2017), zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih) na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna za odločitev o utemeljenosti odpovednega razloga. Bistveno namreč je, ali je tožena stranka zaposlovala agencijske delavce, za katera dela ter v kakšnem obsegu. Ohranitev zaposlitve delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetim delavcem, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.