CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00050950
OZ člen 5, 8, 82, 82/1, 82/2, 83, 240, 241, 241/1, 241/2, 247, 250, 250/5, 251, 251/5, 301. ZPP člen 8, 165, 165/3, 324, 324/4, 355. ZGO-1 člen 2, 2/1, 88, 88/3, 88/4.
postopek javnega naročila - razlaga pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - uporaba določil in razlaga spornih določil - metodološki napotek - pogodbena razširitev odgovornosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - zamuda z izvedbo del - dolžnikova odgovornost za zamudo - pogodbena kazen zaradi zamude - uveljavljanje pogodbene kazni - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - razbremenitev odgovornosti - pogodbena kazen - upnikove pravice - učinek upnikove zamude - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - oprostitev dolžnika odgovornosti - izdaja in razglasitev sodbe - obrazložitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na to, da je tožeča stranka (preko odgovornega nadzornika) izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, podala (že) zadnji dan roka za izvedbo del, ko je bilo že gotovo, da bo do zamude prišlo (do zamude je prišlo naslednji dan), taka izjava pomeni pravilno pridržanje pravice do pogodbene kazni v smislu petega odstavka 251. člena OZ.
Tožena stranka se lahko na podlagi 250. člena v povezavi z 240. členom OZ razbremeni odgovornosti le zaradi vzrokov, ki so zunaj njene sfere (zaradi zunanjih tveganj), ker izvirajo bodisi iz tožničine sfere bodisi iz sfere, ki ne spada niti v tožničino niti v toženkino sfero (zunanji dogodki ali ravnanja tretje osebe), ki jih ni mogla obvladati in jih tudi ni bila dolžna obvladovati. Uporaba navedenih določb tako zahteva predvsem oceno, iz čigave sfere izvira vzrok tveganja, ki se je realiziralo v zamudi, in katera od strank to tveganje lažje obvladuje.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni pogoji - subjektivni pogoji - pravna oseba - sorodstveno razmerje
Med dolžnikom (sinom takratne zakonite zastopnice toženke) in toženko (pravno osebo) ni bilo sorodstvenega razmerja v smislu domneve slabovernosti iz drugega odstavka 256. člena OZ. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to ni vplivalo na pravilnost končne odločitve. Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi prvega odstavka 256. člena OZ, po katerem se odplačno razpolaganje lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano. Iz predvsem 20. točke in drugih točk obrazložitve izpodbijane sodbe so namreč razvidne obširno ugotovljene okoliščine o dolžnikovi in toženkini nedobrovernosti. Tožnica v odgovoru na pritožbo v tem delu utemeljeno izpostavlja, da je treba védenje pravne osebe presojati glede na védenje njenega zakonitega zastopnika.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - COVID-19 - bolezen zakonitega zastopnika - zamuda roka za ugovor - vročanje sodnih pisanj - vročanje pravni osebi - pooblastilo za prevzem pisanja
Pričakovanja so glede skrbnosti večja, če gre za gospodarsko družbo kot stranko v postopku. Iz teorije in prakse izhaja, da se pravna oseba kot stranka ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebej v zvezi s prevzemanjem poštnih pošiljk. Stranka mora organizirati delo tako, da poteka normalno in nemoteno. Ne more svoje pasivnosti utemeljevati z notranjo organizacijo poslovanja pravne osebe, kot to poskuša pritožnik, saj gre za (neupravičen) vzrok na njegovi strani.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazan obstoj terjatve - spregled pravne osebnosti - prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost
Poleg verjetnega obstoja terjatve mora upnica izkazati še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pri tem mora dokazati tako dolžnikova dejanja kot vzročno zvezo, ki jo bodo ta dejanja imela na možnost izvršbe, pri čemer gre za dejstva iz sfere dolžnika. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da redno razpolaganje s premoženjem ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, medtem ko izredno in nepojasnjeno razpolaganje (ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, pri čemer ni nujno, da gre za izogibanja prav konkretni terjatvi) najverjetneje že kaže na obstoj subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
Pri tem je potrebno, da se konkretno dolžnikovo ravnanje subsumira pod zakonski pojem razpolaganja s premoženjem in če ne obstaja katerikoli del pogoja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je glede obstoja subjektivne nevarnosti ugotovilo, da sta dolžnika z zastavno pravico obremenila svoja poslovna deleža, pri tem pa nista izkazala za kakšne namene sta pridobila kredit, ki sta ga zavarovala z zastavno pravico. Svojo odločitev je oprlo na sklepa Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2020/9276 z dne 1. 4. 2020 o vpisu sprememb pri subjektu D. d.o.o. in Srg 2020/39588 z dne 13. 11. 2020. Takemu zaključku pa ni mogoče slediti, saj sodišče ni pojasnilo zakaj meni, da gre za izredno razpolaganje dolžnikov s svojim premoženjem, ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, še posebej ob dejstvu, da sta bili v času odločanja o ugovoru, zastavni pravici že izbrisani. Na obstoj subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne kaže prenos dejavnosti na drugo družbo, saj gre v tem primeru za dokazovanje obstoja verjetnosti terjatve in ne subjektivne nevarnosti.
ZIZ člen 272. ZGD-1 člen 281, 281/5, 481, 481/1, 481/3, 481/4, 481/7.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenos poslovnega deleža tretji osebi, ki ni družbenik - družbena pogodba - soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - soglasje nadzornega sveta - prednostna pravica - predkupna pravica - razlaga spornih določil pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - potrebnost izdaje začasne odredbe - primernost sredstva zavarovanja - nenadomestljiva škoda
V skladu z določbo sedmega odstavka 481. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. V konkretnem primeru družbena pogodba take določbe ne vsebuje.
Stališče pritožnice, da bi moralo biti v družbeni pogodbi tožene stranke, v primeru dopustne prodaje poslovnih deležev tretjim osebam, to tudi izrecno določeno, je materialnopravno zmotno. Ne izhaja pa niti iz drugih določb družbene pogodbe v zvezi s prednostno pravico družbe kot mogoče pridobiteljice lastnega poslovnega deleža in v zvezi s pravicami ostalih družbenikov.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-2, 221, 221/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 50, 50/1, 50/2.
odlog izvršbe - pravica do doma - deložacija - epidemija
Odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe je, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.
ZUP člen 129.. ZUJF člen 10, 203.. ZZVZZ člen 60.. URS člen 2.
zavrženje zahteve - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Z 10. členom ZUJF-a, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je bil črtan 60. člen ZZVZZ, ki je zavod pooblaščal, da določi merila in pogoje, po katerih se lahko zavezancem za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispevki zmanjšajo ali odpišejo. Po ZUJF-u je prenehal veljati tudi Pravilnik o odpisu, o obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik). V skladu z 203. členom ZUJF-a se je z dnem uveljavitve zakona Pravilnik uporabljal le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so na njegovi podlagi že tekli.
Ob navedeni pravni ureditvi ter ustaljeni sodni praksi, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje (5. tč. obrazložitve), je odpadla vsakršna podlaga za odpis ali delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, o kateri bi lahko odločal toženi zavod. Po 31. 5. 2021 toženi zavod ne more odpisovati dolga, ne glede na status ali nezmožnost plačila prispevkov.
trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - odločilna dejstva - garancijski rok - odprava napak - sodba presenečenja
Tožeča stranka v nobeni vlogi ni specificirano navedla, katere napake so se pojavile v garancijskem roku. V ponovljenem postopku je v pripravljalni vlogi z dne 8. 10. 2020, sicer v zvezi s sklicevanjem na vlogo tožene stranke v drugem postopku (ki jo je prav tako predložila kot dokaz), navrgla določene napake, nikjer pa ni navedla povezave med ugotovljenimi napakami in predloženimi računi za opravljena dela. Iz računov je sicer res razvidno, katera dela so bila opravljena (na primer "sanacija ometov in terase", račun v prilogi A20), vendar pa, glede na 212. člen ZPP, ki jasno razlikuje med trditvami in dokazi ter glede na ustaljeno sodno prakso, dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Naloga sodišča pa ni, da iz predloženih dokazov samo oziroma s pomočjo izvedenca išče pravnorelevantna dejstva in iz njih izpeljuje trditveno podlago, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo kot v obravnavanem primeru.
Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
Sodišče prve stopnje z načinom vračunavanja delnih plačil ni odločalo o že razsojeni stvari. Ker so plačila bila izvedena pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi jih ob pravnomočni zavrnitvi predloga za izvršbo v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi bilo možno odštevati le od izvršilnih stroškov in glavnice.
Ker sta bili dolžnici v času delnih plačil v zamudi s plačilom glavnice in izvršilnih stroškov, je sodišče ta plačila skladno z določbo 288. člena OZ pravilno odštevalo od nateklih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki glede na razloge sodišča prve stopnje ter po sodišču prve stopnje izdelan obračun terjatve, v času nobenega delnega plačila še niso dosegle glavnice.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina - višina preživnine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca
Začasna odredba, ki je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ), se skladno s 161. členom DZ izda le, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. To pomeni, da bi morala nasprotna udeleženka za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katero bi se predlagatelju naložilo, da še pred koncem postopka plačuje višjo preživnino od tiste, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo, izkazati, da bo sicer A. A. utrpela, ali je zelo verjetno, da bo utrpela škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). To ji ni uspelo.
stečajni postopek - predlog za nadaljevanje - sklep o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju materialnopravnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP in ob ugotovljenih pravno odločilnih dejstvih, da je nad toženo stranko med pravdnim postopkom začet stečajni postopek, da je tožeča stranka sicer pravočasno prijavila vtoževano terjatev v stečajnem postopku, da pa ji je ta bila prerekana in da je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen 29. 1. 2021 in da se je rok za predlaganje nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka iztekel 28. 2. 2021, tožeča stranka pa je ta predlog podala 12. 5. 2021, rok tedaj že iztekel, pravilno presodilo, da je vtoževana terjatev v razmerju do tožene stranke prenehala in je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-3, 197, 197/1.. ZZVZZ člen 23, 26.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev - sodni izvedenec
Sporno v tej zadevi je, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Bistveno vprašanje pa je, ali gre pri tožnici za bolezensko stanje navedeno v tretji alineji 3. točke prvega odstavka 45. člena POZZ.
Iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da gre v tožničinem primeru za kombinacijo bolezni in dogodka, vendar hkrati izhaja, da gre pri tožnici za zlom hrbtenice s težjo, a popravljivo funkcionalno prizadetostjo in da gre torej za stanje po tretji alineji 3. točke prvega odstavka 45. člena POZZ. To je po prepričanju pritožbenega sodišča odločilno za samo odločitev, ne pa dejstvo, da je v obravnavanem primeru zlom tudi posledica osteoporoze. Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, POZZ ne razlikujejo zlomov, ki so posledica poškodbe od zlomov, ki so posledica poškodbe in bolezni oziroma konkretno osteoporoze. Kar je ključno, POZZ ne določajo, da zlomi velikih kosti, ki so posledica osteoporoze, ne predstavljajo indikacije za zdraviliško zdravljenje.
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre v tej zadevi za stanje, kakršno je urejeno v tretji alineji 3. točke prvega odstavka 45. člena POZZ in da je izpolnjen tudi pogoj določen v 44. členu POZZ. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 izpodbijani odločbi toženca odpravilo in ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ukinitev stikov z otrokom - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - nasilje v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - obsojenec - največja korist otroka - določitev preživnine za otroka - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena
Okoliščine so narekovale prepoved stikov toženca z otrokoma, saj se bo le tako zagotovila njuna največja korist, ki je glavno vodilo sodišča v postopkih glede razmerij med starši in otroki.
Dolžnost vsakega pridobitno sposobnega starša je, da otrokom zagotovi sredstva za njihovo preživljanje.
ZPSVIKOB člen 9, 25, 45. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZBan-1 člen 350a.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje pravdnega postopka - Banka Slovenije - banka
Sodišče lahko svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če (zgolj) situacijo drugače oceni.
preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - denarna socialna pomoč - darilo
Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec od meseca marca 2020 pri preživljanju otroka deležen pomoči svoje sestre, ki prispeva 100 EUR k pokrivanju stroškov mld. otroka. Takšno darilo sorodnika pri izpolnjevanju preživninske obveznosti zavezanca in ker ni nobenega vidnega razloga, da bi se tak reden tek stvari v bodoče spremenil, je treba po sodni praksi upoštevati kot del njegovih preživninskih zmožnosti.
Izvedenski organ je ocenil, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti in da je njena delazmožnost zaradi bolezni zmanjšana za manj kot 50 % in je tako pri njej podana III. kategorija invalidnosti. Je pa še vedno zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: fizično lahko delo, z dvigi in prenosi bremen do 5 kilogramov, pretežno sede, s hojo na kratke razdalje po ravnem terenu, z individualno prilagojeno normo, le izjemoma v globljih predklonih, s polovičnim 4 urnim delovnim časom od zadnje ocene na IK I. stopnje, to je od 21. 5. 2019 dalje.
V takšnem izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053218
KZ-1 člen 29, 29/3, 49, 49/2, 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/2, 372, 372-1, 391.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - požar - netilno sredstvo - ogrozitveno kaznivo dejanje - dokazni standard gotovosti - prištevnost - bistveno zmanjšana prištevnost - izvedenec psihiatrične stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
V tej zvezi je potrebno poudariti še, da se je obdolžencu očitala storitev ogrozitvenega kaznivega dejanja, in sicer kvalificirane oblike kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1, pri katerem je inkriminiran že poskus izvedbe nevarnega dejanja. To kaznivo dejanje pa (med drugim) temelji na posebnem storilčevem namenu zastraševanja, pri čemer zadostuje zgolj nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi in premoženja večje vrednosti.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložene pritožbe zoper sklep o ugovoru, neplačilu sodne takse zanjo in prejemu plačilnega naloga za pritožbo. Navaja razloge o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kar je tema odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4, 31, 31/3. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
stroški postopka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - procesna predpostavka - razlog za zavrženje tožbe - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (prvi odstavek 27. člena ZDOdv). Četrti odstavek istega člena določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drugi postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da je izvedba predhodnega postopka po zgoraj navedenem določilu jasno in nedvoumno določena obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi.
Poleg tega vložitev ugovora tretjega v izvršilnem postopku ne predstavlja predloga za izvensodno rešitev spora, kot tudi upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega še ne pomeni, da izvensodna rešitev spora (to je rešitev spora pred vložitvijo tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe) ne bi bila možna.