preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - denarna socialna pomoč - darilo
Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec od meseca marca 2020 pri preživljanju otroka deležen pomoči svoje sestre, ki prispeva 100 EUR k pokrivanju stroškov mld. otroka. Takšno darilo sorodnika pri izpolnjevanju preživninske obveznosti zavezanca in ker ni nobenega vidnega razloga, da bi se tak reden tek stvari v bodoče spremenil, je treba po sodni praksi upoštevati kot del njegovih preživninskih zmožnosti.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ukinitev stikov z otrokom - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - nasilje v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - obsojenec - največja korist otroka - določitev preživnine za otroka - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena
Okoliščine so narekovale prepoved stikov toženca z otrokoma, saj se bo le tako zagotovila njuna največja korist, ki je glavno vodilo sodišča v postopkih glede razmerij med starši in otroki.
Dolžnost vsakega pridobitno sposobnega starša je, da otrokom zagotovi sredstva za njihovo preživljanje.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni pogoji - subjektivni pogoji - pravna oseba - sorodstveno razmerje
Med dolžnikom (sinom takratne zakonite zastopnice toženke) in toženko (pravno osebo) ni bilo sorodstvenega razmerja v smislu domneve slabovernosti iz drugega odstavka 256. člena OZ. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to ni vplivalo na pravilnost končne odločitve. Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi prvega odstavka 256. člena OZ, po katerem se odplačno razpolaganje lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano. Iz predvsem 20. točke in drugih točk obrazložitve izpodbijane sodbe so namreč razvidne obširno ugotovljene okoliščine o dolžnikovi in toženkini nedobrovernosti. Tožnica v odgovoru na pritožbo v tem delu utemeljeno izpostavlja, da je treba védenje pravne osebe presojati glede na védenje njenega zakonitega zastopnika.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina - višina preživnine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca
Začasna odredba, ki je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ), se skladno s 161. členom DZ izda le, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. To pomeni, da bi morala nasprotna udeleženka za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katero bi se predlagatelju naložilo, da še pred koncem postopka plačuje višjo preživnino od tiste, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo, izkazati, da bo sicer A. A. utrpela, ali je zelo verjetno, da bo utrpela škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). To ji ni uspelo.
ZPSVIKOB člen 9, 25, 45. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZBan-1 člen 350a.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje pravdnega postopka - Banka Slovenije - banka
Sodišče lahko svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če (zgolj) situacijo drugače oceni.
Ker je kolizijska skrbnica odvetnica, ji je sodišče pravilno odmerilo nagrado po določbah Odvetniške tarife. Dejstvu, da ji nagrada oziroma stroški pripadajo, se predlagatelj ne more upreti. Pravilno pa se upira naloženi obveznosti, po kateri je predlagatelj tisti, ki naj krije izdatek nagrade. Pri tem pravilno opozarja na določbo 279. člena DZ, ki opredeljuje vire, iz katerih se po določenem vrstnem redu krijejo izdatki za izvajanje ukrepov skrbništva in nagrada za delo skrbnika. Navedena določba se smiselno uporablja tudi za skrbništvo za posebne primere, med katere sodi tudi kolizijski skrbnik. Po navedeni določbi se nagrada za delo skrbnika ne krije iz sredstev predlagatelja. V tem delu je zato predlagateljeva pritožba utemeljena.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - COVID-19 - bolezen zakonitega zastopnika - zamuda roka za ugovor - vročanje sodnih pisanj - vročanje pravni osebi - pooblastilo za prevzem pisanja
Pričakovanja so glede skrbnosti večja, če gre za gospodarsko družbo kot stranko v postopku. Iz teorije in prakse izhaja, da se pravna oseba kot stranka ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebej v zvezi s prevzemanjem poštnih pošiljk. Stranka mora organizirati delo tako, da poteka normalno in nemoteno. Ne more svoje pasivnosti utemeljevati z notranjo organizacijo poslovanja pravne osebe, kot to poskuša pritožnik, saj gre za (neupravičen) vzrok na njegovi strani.
Predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ predstavljata različna med seboj neodvisna pravna instituta. Bistvena razlika med obema institutoma je v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev pa sme dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba.
Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost tudi zavarovanja terjatev iz bodoče izvršbe dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.
stečajni postopek - predlog za nadaljevanje - sklep o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju materialnopravnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP in ob ugotovljenih pravno odločilnih dejstvih, da je nad toženo stranko med pravdnim postopkom začet stečajni postopek, da je tožeča stranka sicer pravočasno prijavila vtoževano terjatev v stečajnem postopku, da pa ji je ta bila prerekana in da je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen 29. 1. 2021 in da se je rok za predlaganje nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka iztekel 28. 2. 2021, tožeča stranka pa je ta predlog podala 12. 5. 2021, rok tedaj že iztekel, pravilno presodilo, da je vtoževana terjatev v razmerju do tožene stranke prenehala in je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056416
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 125a.
stiki med očetom in otrokom - največja korist otroka - postopek za ureditev stikov - začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ogroženost otroka - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - duševna bolezen - določitev preživnine - selitev - nepopolna dokazna ocena - dokazni standard verjetnosti - izvedenec psihiatrične stroke
Napačno je stališče, da bi sodišče lahko o predlagani začasni odredbi odločilo le, če bi postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki bi ugotovil, če je dolžnik že ozdravljen. Narava postopka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in nižji dokazni standard, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov. Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.
Za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb je bistven odgovor na vprašanje, ali so bili pri odločanju o upravičenosti do otroškega dodatka in znižanem plačilu vrtca po 1. 5. 2019 pravilno upoštevani dohodki iz predpreteklega leta (2017) ter fiktivni dohodek iz tekočega leta.
Zaradi prenehanja prejemanja periodičnega dohodka in uporabe podatkov iz predpreteklega leta ni podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a, da se kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, če je oseba dejavnost šele začela opravljati (1. odst.), ta pa lahko izpodbija zakonsko domnevo tako da dokazuje, da je dohodek iz dejavnosti različen od 75 % bruto minimalne plače (2. odst.). Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem prvostopenjskega, da toženka ni imela podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a (17. točka obrazložitve). Ni logično niti ni z ničemer izkazano, da bi tožnica kmetijsko dejavnost, na podlagi katere je bila obvezno socialno zavarovana od 1. februarja 2016 dalje, pričela opravljati šele leta 2019.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da v predsodnem postopku ni bilo podlage za uporabo pravil o spremembi vrste periodičnega dohodka iz 7. odst. 15. člena ZUPJS-a, saj tožnica leta 2019 in 2018 ni prejemala periodičnega dohodka iz naslova starševskega nadomestila (16. tč. obrazložitve). Nenazadnje je pri ugotavljanju materialnega položaja prišlo do "mešanja dohodkov" iz predpreteklega leta 2017 in leta 2019 zaradi uporabe fiktivnega dohodka v višini 75 % minimalne plače. V zvezi s takšnim načinom pa je revizijsko sodišče že zavzelo stališče, da mešanje dohodkov iz različnih obdobij, ni dopustno.
Iz predhodno navedenih dejanskih ter materialnopravnih razlogov sta upravni odločbi na podlagi 82. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
Glede na zakonsko ureditev, da pošta hrani pisanje trideset dni in če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču, je mogoče ugotoviti, da je bilo ravnanje pošte, oziroma njenega vročevalca napačno, saj je dne 27. 10. 2020 pustil obvestilo o prispeli pošiljki, že dne 12. 11. 2020 pa je pošiljko vrnil sodišču. Tridesetdnevni rok bi potekel 27. 11. 2020, petnajst dni kasneje.
Zaradi tega je prišlo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je bilo stranki z nezakonitim postopanjem, z opustitvijo pravilne vročitve, onemogočena možnost obravnavanja pred sodiščem.
izvedensko mnenje - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - cenilno poročilo
Tožena stranka utemeljeno pritožbeno očita sodišču prve stopnje, da je to storilo kršitev določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP, saj so v cenilnem mnenju pomanjkljivosti, ki pri toženi stranki tudi po presoji pritožbenega sodišča vzbujajo dvom v pravilnosti podanega mnenja, posledično pa tudi dvom o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe.
ZPP člen 116. ZFPPIPP člen 60, 61, 63, 63/3, 63/4, 64, 64/1, 121, 121/3, 256.
postopek osebnega stečaja - vsebina prijave terjatve - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor o prerekanju terjatve - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev - cesija - odkup terjatve - obrestovanje terjatve - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Po vsebini gre za dolžnikov ugovor zoper prijavljeno in priznano terjatev, za kar je določeno pravno sredstvo ugovor v roku enega meseca po objavi seznama preizkušenih terjatev in ne pritožba (63. člen ZFPPIPP). Dolžnik je z vsebinskim ugovorom zoper terjatev prepozen, zato v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev teh ugovornih navedb ne more več uveljavljati.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložene pritožbe zoper sklep o ugovoru, neplačilu sodne takse zanjo in prejemu plačilnega naloga za pritožbo. Navaja razloge o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kar je tema odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
OZ člen 631. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 11, 18, 18-1, 21, 21-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
sosporništvo - sosporniki - izpolnitev zahtevka - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - stroški postopka - odvetniška tarifa - argument a fortiori
Iz pravne teorije izhaja, da se v primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu v procesnem smislu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja. Ker toženka zahtevka ni izpolnila sama, določba prvega odstavka 158. člena ZPP ne pride v poštev, temveč je mogoče uporabiti le splošno določbo navedenega člena, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Tem bolj to velja (interpretacijski argument a fortiori), če tožnica tožbe sploh ne umakne, zaradi česar tožbeni zahtevek zoper tega sospornika (ki ni ničesar plačal) sodišče zavrne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051456
ZPP člen 261, 261/2. OZ člen 642, 642/2.
podjemna pogodba - naročilo storitev - račun za opravljene storitve - ugovor zoper račun - dogovor o višini znižanega računa - neizvedena dela - realizacija - narava dobropisa - določitev višine plačila - vabilo stranki k zaslišanju - vročanje vabila - pooblaščenec stranke - vročanje pisanj pooblaščencu
Dejstvo, da sta se pravdni stranki dogovorili za višino znižanega računa, kaže, da je tožeča stranka storitve, zajete v tem znižanem računu, tudi opravila. Zato tožeči stranki ni bilo treba natančneje pojasnjevati vrednosti posameznih postavk opravljenih del. Kaj je za toženo stranko naredila, pa je tudi pojasnila in to v takšni meri, da to omogoča identifikacijo tožbenega zahtevka.
Določitev višine plačila ni bistvena sestavina podjemne pogodbe.
Dobropis je knjigovodska listina, ki se izstavi, ker je po izstavitvi računa prišlo do določene spremembe ali pa je bila ugotovljena napaka na računu, ki jo je treba popraviti v smislu zmanjšanja terjatve oziroma zneska računa. Glede knjiženja pa ima dobropis enak pomen, kot izdani račun.
Sodišče prve stopnje zakonite zastopnice tožene stranke ni zaslišalo, ker se ni odzvala vabilu na zaslišanje. Iz spisa izhaja, da je bilo vabilo stranki na zaslišanje pravilno vročeno takratnemu pooblaščencu tožene stranke. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vabilo na zaslišanje vročeno stranki osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu.
Izvedenski organ je ocenil, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti in da je njena delazmožnost zaradi bolezni zmanjšana za manj kot 50 % in je tako pri njej podana III. kategorija invalidnosti. Je pa še vedno zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: fizično lahko delo, z dvigi in prenosi bremen do 5 kilogramov, pretežno sede, s hojo na kratke razdalje po ravnem terenu, z individualno prilagojeno normo, le izjemoma v globljih predklonih, s polovičnim 4 urnim delovnim časom od zadnje ocene na IK I. stopnje, to je od 21. 5. 2019 dalje.
V takšnem izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 94, 94/1, 94/4.. ZPP člen 282, 282/2.
ugotavljanje invalidnosti - izvedenski organ - neizpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporno, ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, v sestavi katere so sodelovali specialist MDPŠ, specialistka psihiatrinja in specialist kirurg. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 20. 2. 2021 izhaja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe tožene stranke z dne 12. 12. 2019 ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa tožnikova delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 % in je še vedno zmožen opravljati delo s stvarnimi in časovno razbremenitvijo s tem, da je izkazana možnost sanitarij v bližini. Kontrolni pregled pa je potreben v mesecu juniju 2022. Sodišče je na naroku tudi zaslišalo člana izvedenskega organa specialista MDPŠ.
Ker je bil dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog pravnomočno zavrnjen, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora zoper plačilni nalog, neutemeljene.