vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - COVID-19 - bolezen zakonitega zastopnika - zamuda roka za ugovor - vročanje sodnih pisanj - vročanje pravni osebi - pooblastilo za prevzem pisanja
Pričakovanja so glede skrbnosti večja, če gre za gospodarsko družbo kot stranko v postopku. Iz teorije in prakse izhaja, da se pravna oseba kot stranka ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebej v zvezi s prevzemanjem poštnih pošiljk. Stranka mora organizirati delo tako, da poteka normalno in nemoteno. Ne more svoje pasivnosti utemeljevati z notranjo organizacijo poslovanja pravne osebe, kot to poskuša pritožnik, saj gre za (neupravičen) vzrok na njegovi strani.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložene pritožbe zoper sklep o ugovoru, neplačilu sodne takse zanjo in prejemu plačilnega naloga za pritožbo. Navaja razloge o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kar je tema odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4, 31, 31/3. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
stroški postopka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - procesna predpostavka - razlog za zavrženje tožbe - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (prvi odstavek 27. člena ZDOdv). Četrti odstavek istega člena določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drugi postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da je izvedba predhodnega postopka po zgoraj navedenem določilu jasno in nedvoumno določena obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi.
Poleg tega vložitev ugovora tretjega v izvršilnem postopku ne predstavlja predloga za izvensodno rešitev spora, kot tudi upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega še ne pomeni, da izvensodna rešitev spora (to je rešitev spora pred vložitvijo tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe) ne bi bila možna.
Predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ predstavljata različna med seboj neodvisna pravna instituta. Bistvena razlika med obema institutoma je v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev pa sme dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba.
Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost tudi zavarovanja terjatev iz bodoče izvršbe dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.
ZPP člen 154, 154/1, 155.. ZOdv člen 17, 17/5.. URS člen 74, 74/1.. ZBPP člen 44.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov - nagrada in stroški odvetnika
Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožnici z odločbo opr. št. BPP 31/2019 dodeljena brezplačna pravna pomoč. Ker je tožnica uspela v sporu, ji je sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP odmerilo in priznalo stroške postopka. Sama odmera stroškov glede na pritožbene navedbe ni sporna. Sporno pa je vprašanje, ali je tožničina pooblaščenka upravičena do plačila celotnega zneska, kot to uveljavlja tožnica, ali pa do polovice zneska, kot je to odločilo sodišče prve stopnje.
ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoč so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.
Pravice in obveznosti so bile določene z odločbo o dodelitvi BPP. Skladno s 44. členom ZBPP se sredstva, potrebna za izvajanje zakona, pristojnim sodiščem zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. V tem primeru je torej bistveno, da pooblaščenka deluje v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti, ne pa kot odvetnica, ki deluje na trgu ter prosto išče in sprejema stranke
Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo peti odstavek 17. člena ZOdv in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazan obstoj terjatve - spregled pravne osebnosti - prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost
Poleg verjetnega obstoja terjatve mora upnica izkazati še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pri tem mora dokazati tako dolžnikova dejanja kot vzročno zvezo, ki jo bodo ta dejanja imela na možnost izvršbe, pri čemer gre za dejstva iz sfere dolžnika. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da redno razpolaganje s premoženjem ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, medtem ko izredno in nepojasnjeno razpolaganje (ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, pri čemer ni nujno, da gre za izogibanja prav konkretni terjatvi) najverjetneje že kaže na obstoj subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
Pri tem je potrebno, da se konkretno dolžnikovo ravnanje subsumira pod zakonski pojem razpolaganja s premoženjem in če ne obstaja katerikoli del pogoja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je glede obstoja subjektivne nevarnosti ugotovilo, da sta dolžnika z zastavno pravico obremenila svoja poslovna deleža, pri tem pa nista izkazala za kakšne namene sta pridobila kredit, ki sta ga zavarovala z zastavno pravico. Svojo odločitev je oprlo na sklepa Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2020/9276 z dne 1. 4. 2020 o vpisu sprememb pri subjektu D. d.o.o. in Srg 2020/39588 z dne 13. 11. 2020. Takemu zaključku pa ni mogoče slediti, saj sodišče ni pojasnilo zakaj meni, da gre za izredno razpolaganje dolžnikov s svojim premoženjem, ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, še posebej ob dejstvu, da sta bili v času odločanja o ugovoru, zastavni pravici že izbrisani. Na obstoj subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne kaže prenos dejavnosti na drugo družbo, saj gre v tem primeru za dokazovanje obstoja verjetnosti terjatve in ne subjektivne nevarnosti.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - merila - ugovor javnega dobra - namembnost zemljišča - dejanska raba
Tudi iz predloga ZVEtL-1 izhaja, da za urbanistične standarde oziroma prostorske akte ni nujno, da se nanašajo na obravnavano nepremičnino, v vsakem primeru pa se upoštevajo (le) kot dopolnilno merilo (glej pojasnila k 43. členu v Predlogu ZVEtL-1, EVA: 2015-2030-0002, prva obravnava). Sodišče prve stopnje pa je pred tem obseg pripadajočega zemljišča utemeljilo že na dveh drugih kriterijih (kaj zemljišče predstavlja v naravi in njegova pretekla redna raba), ki sta v konkretnih okoliščinah odločilnega pomena.
Ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče ne obsega nobenih javnih površin, ki bi bile namenjene vsem pod enakimi pogoji.
Nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar (ne le predlagateljev oziroma udeležencev, to je lastnikov obeh stavb oziroma nepremičnin, na katerih ti dve stojita). Ugovor javnega dobra zoper obseg pripadajočega zemljišča bi lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dejansko namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi. Zato je ugovor nasprotne udeleženke, da gre za javno dobro, neutemeljen.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 81, 81/3, 85, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 78, 78/1, 78/2.
upravičeni stroški izvršitelja
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja izhaja, da je izvršitelj dolžnika iskal na dveh naslovih. Na prvem naslovu je bil neznan oziroma odseljen, na drugem, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, pa ni bilo nikogar doma. V rubežnem in cenilnem zapisniku je nadalje navedeno, da je izvršitelj za zavarovanje upnikove terjatve opravil rubež vozila v lasti dolžnika, navedeni pa so tudi podatki o vozilu in ocenjena vrednost vozila. Sodišče prve stopnje je na podlagi takšne vsebine zapisnika zaključilo, da iz zapisnika ne izhaja, da bi se vozilo nahajalo na kraju rubeža in da bi izvršitelj opravil tudi fizični rubež vozila.
Ker listine v spisu ugotovitve tega ključnega dejstva ne omogočajo, saj iz zapisnika nedvoumno ne izhaja niti da je izvršitelj opravil fizični rubež vozila niti da tega ni opravil, se postavlja dvom glede pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje o dejstvih, na katera je oprlo svojo odločitev.
ZPP člen 116. ZFPPIPP člen 60, 61, 63, 63/3, 63/4, 64, 64/1, 121, 121/3, 256.
postopek osebnega stečaja - vsebina prijave terjatve - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor o prerekanju terjatve - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev - cesija - odkup terjatve - obrestovanje terjatve - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Po vsebini gre za dolžnikov ugovor zoper prijavljeno in priznano terjatev, za kar je določeno pravno sredstvo ugovor v roku enega meseca po objavi seznama preizkušenih terjatev in ne pritožba (63. člen ZFPPIPP). Dolžnik je z vsebinskim ugovorom zoper terjatev prepozen, zato v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev teh ugovornih navedb ne more več uveljavljati.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - slab socialni položaj dolžnika - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odločilna dejstva in okoliščine - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pravica do izvršbe
Socialne okoliščine lahko opredelimo v krog posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe v skladu z določili drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar le, če so takega pomena, da bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka. Po pojasnjenem sama okoliščina, da se posega na dolžničin dom, še ne zadošča, da bi bil odlog utemeljen. Invalidnost moža in težke socialne razmere, ki jih navaja dolžnica, so sicer lahko del podlage za odlog izvršbe, a le, če bi lahko odlog izvršbe dosegel svoj namen, kar pa ni primer v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051456
ZPP člen 261, 261/2. OZ člen 642, 642/2.
podjemna pogodba - naročilo storitev - račun za opravljene storitve - ugovor zoper račun - dogovor o višini znižanega računa - neizvedena dela - realizacija - narava dobropisa - določitev višine plačila - vabilo stranki k zaslišanju - vročanje vabila - pooblaščenec stranke - vročanje pisanj pooblaščencu
Dejstvo, da sta se pravdni stranki dogovorili za višino znižanega računa, kaže, da je tožeča stranka storitve, zajete v tem znižanem računu, tudi opravila. Zato tožeči stranki ni bilo treba natančneje pojasnjevati vrednosti posameznih postavk opravljenih del. Kaj je za toženo stranko naredila, pa je tudi pojasnila in to v takšni meri, da to omogoča identifikacijo tožbenega zahtevka.
Določitev višine plačila ni bistvena sestavina podjemne pogodbe.
Dobropis je knjigovodska listina, ki se izstavi, ker je po izstavitvi računa prišlo do določene spremembe ali pa je bila ugotovljena napaka na računu, ki jo je treba popraviti v smislu zmanjšanja terjatve oziroma zneska računa. Glede knjiženja pa ima dobropis enak pomen, kot izdani račun.
Sodišče prve stopnje zakonite zastopnice tožene stranke ni zaslišalo, ker se ni odzvala vabilu na zaslišanje. Iz spisa izhaja, da je bilo vabilo stranki na zaslišanje pravilno vročeno takratnemu pooblaščencu tožene stranke. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vabilo na zaslišanje vročeno stranki osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu.
ZUP člen 129.. ZUJF člen 10, 203.. ZZVZZ člen 60.. URS člen 2.
zavrženje zahteve - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Z 10. členom ZUJF-a, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je bil črtan 60. člen ZZVZZ, ki je zavod pooblaščal, da določi merila in pogoje, po katerih se lahko zavezancem za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispevki zmanjšajo ali odpišejo. Po ZUJF-u je prenehal veljati tudi Pravilnik o odpisu, o obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik). V skladu z 203. členom ZUJF-a se je z dnem uveljavitve zakona Pravilnik uporabljal le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so na njegovi podlagi že tekli.
Ob navedeni pravni ureditvi ter ustaljeni sodni praksi, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje (5. tč. obrazložitve), je odpadla vsakršna podlaga za odpis ali delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, o kateri bi lahko odločal toženi zavod. Po 31. 5. 2021 toženi zavod ne more odpisovati dolga, ne glede na status ali nezmožnost plačila prispevkov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053218
KZ-1 člen 29, 29/3, 49, 49/2, 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/2, 372, 372-1, 391.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - požar - netilno sredstvo - ogrozitveno kaznivo dejanje - dokazni standard gotovosti - prištevnost - bistveno zmanjšana prištevnost - izvedenec psihiatrične stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
V tej zvezi je potrebno poudariti še, da se je obdolžencu očitala storitev ogrozitvenega kaznivega dejanja, in sicer kvalificirane oblike kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1, pri katerem je inkriminiran že poskus izvedbe nevarnega dejanja. To kaznivo dejanje pa (med drugim) temelji na posebnem storilčevem namenu zastraševanja, pri čemer zadostuje zgolj nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi in premoženja večje vrednosti.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ukinitev stikov z otrokom - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - nasilje v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - obsojenec - največja korist otroka - določitev preživnine za otroka - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena
Okoliščine so narekovale prepoved stikov toženca z otrokoma, saj se bo le tako zagotovila njuna največja korist, ki je glavno vodilo sodišča v postopkih glede razmerij med starši in otroki.
Dolžnost vsakega pridobitno sposobnega starša je, da otrokom zagotovi sredstva za njihovo preživljanje.
ZFPPIPP člen 14, 271, 272, 272/1, 391, 391/1-1, 391/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - posebna pravila - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - darilna pogodba - pravni posel med zunajzakonskima partnerjema - obdobje izpodbojnosti - ožje povezane osebe - domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti - insolventnost dolžnika - zakonske domneve insolventnosti
Teorija je zavzela stališče, ki je enako obstoječi sodni praksi, da pri uporabi pravil o domnevi objektivnega pogoja izpodbojnosti, ki so urejena v prvem odstavku 272. člena ZFPPIPP, ne smemo prezreti, da je predpostavka glede objektivnega pogoja izpodbojnosti sestavljena iz dveh elementov. Prvi element izraža zahteva, da je bil stečajni dolžnik v času, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen. Pri dokazovanju tega elementa se je mogoče opreti na domneve insolventnosti, urejene v 14. členu ZFPPIPP.
Izvedenski organ je ocenil, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti in da je njena delazmožnost zaradi bolezni zmanjšana za manj kot 50 % in je tako pri njej podana III. kategorija invalidnosti. Je pa še vedno zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: fizično lahko delo, z dvigi in prenosi bremen do 5 kilogramov, pretežno sede, s hojo na kratke razdalje po ravnem terenu, z individualno prilagojeno normo, le izjemoma v globljih predklonih, s polovičnim 4 urnim delovnim časom od zadnje ocene na IK I. stopnje, to je od 21. 5. 2019 dalje.
V takšnem izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ugotavljanje invalidnosti - invalid - vzrok za nastanek invalidnosti - izvedensko mnenje
Pritožbenega sodišča prav tako ni uspelo prepričati pritožnikovo zatrjevanje o napačnosti izvedenčevega zaključka, zaradi neupoštevanja informacij, pridobljenih v okviru nadzora nad zavarovancem in glede pretepa na dan 9. 4. 2017. Izvedenec je razumljivo in nedvoumno povzel, da pri odgovoru na vprašanje vzroka trajne zmanjšanja delazmožnosti pri zavarovancu v okviru III. kategorije invalidnosti, niso bistvena in ključna dejstva povezana z okoliščinami iz kazenskega spisa II K 56733/2017. Kot ključni dejstvi za odgovor na vprašanja povezana z zavarovančevo invalidnostjo sta bili opredeljeni le narava prve in druge poškodbe ter ugotovljene trajne posledice, ki izvirajo iz narave vsake od poškodb. Razumljivo je bilo celo izpostavljeno, da v konkretni zadevi ni pomembno na kakšen način se je zavarovanec poškodoval v prvem oziroma drugem dogodku, temveč kakšne poškodbe in kakšne posledice izvirajo iz prvega dogodka ter kakšne poškodbe in kakšne posledice izvirajo iz drugega dogodka. Sodišče je pravilno izpostavilo, da so okoliščine nastanka sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca, kot jih izpostavlja pritožnik, pomembne le v kontekstu delovnega spora, v katerem zavarovanec zoper tožnika (bivšega delodajalca) uveljavlja odškodnino zaradi poškodbe pri delu, nikakor pa ne pri dometu sprememb v trajni delazmožnosti, ki se obravnavajo v konkretnem sporu skladno s 65. členom ZPIZ-2.
preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - denarna socialna pomoč - darilo
Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec od meseca marca 2020 pri preživljanju otroka deležen pomoči svoje sestre, ki prispeva 100 EUR k pokrivanju stroškov mld. otroka. Takšno darilo sorodnika pri izpolnjevanju preživninske obveznosti zavezanca in ker ni nobenega vidnega razloga, da bi se tak reden tek stvari v bodoče spremenil, je treba po sodni praksi upoštevati kot del njegovih preživninskih zmožnosti.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - iskanje zaposlitve - epidemija - omejevanje stikov zaradi epidemije
Stečajnega dolžnika zgolj zaradi tega, ker je bila razglašena epidemija Covid-19, ni mogoče oprostiti vseh obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve ter poročanjem stečajnemu upravitelju. Splošno znano je, da v sedanjem času, še posebej pa med epidemijo, tovrstni stiki običajno ne potekajo osebno, temveč preko elektronskih medijev, ki se jih dolžnica tudi sicer poslužuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00050950
OZ člen 5, 8, 82, 82/1, 82/2, 83, 240, 241, 241/1, 241/2, 247, 250, 250/5, 251, 251/5, 301. ZPP člen 8, 165, 165/3, 324, 324/4, 355. ZGO-1 člen 2, 2/1, 88, 88/3, 88/4.
postopek javnega naročila - razlaga pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - uporaba določil in razlaga spornih določil - metodološki napotek - pogodbena razširitev odgovornosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - zamuda z izvedbo del - dolžnikova odgovornost za zamudo - pogodbena kazen zaradi zamude - uveljavljanje pogodbene kazni - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - razbremenitev odgovornosti - pogodbena kazen - upnikove pravice - učinek upnikove zamude - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - oprostitev dolžnika odgovornosti - izdaja in razglasitev sodbe - obrazložitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na to, da je tožeča stranka (preko odgovornega nadzornika) izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, podala (že) zadnji dan roka za izvedbo del, ko je bilo že gotovo, da bo do zamude prišlo (do zamude je prišlo naslednji dan), taka izjava pomeni pravilno pridržanje pravice do pogodbene kazni v smislu petega odstavka 251. člena OZ.
Tožena stranka se lahko na podlagi 250. člena v povezavi z 240. členom OZ razbremeni odgovornosti le zaradi vzrokov, ki so zunaj njene sfere (zaradi zunanjih tveganj), ker izvirajo bodisi iz tožničine sfere bodisi iz sfere, ki ne spada niti v tožničino niti v toženkino sfero (zunanji dogodki ali ravnanja tretje osebe), ki jih ni mogla obvladati in jih tudi ni bila dolžna obvladovati. Uporaba navedenih določb tako zahteva predvsem oceno, iz čigave sfere izvira vzrok tveganja, ki se je realiziralo v zamudi, in katera od strank to tveganje lažje obvladuje.