GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00051276
URS člen 26. ZGO-1 člen 40, 48, 48/4, 54, 54/1, 54/2, 54/2-1, 66, 66/1, 66/1-1, 70, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 54, 54/1.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - odločanje v upravnem postopku - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - pravila stroke - strokovni standardi - projektiranje - temeljne zahteve projektiranja - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravna sredstva - odprava gradbenega dovoljenja - obnova postopka
Upravna enota ob izdaji gradbenega dovoljenja ni ravnala v nasprotju s profesionalnimi standardi uradniške službe, čeprav ni uporabila standarda SIST ISO 9836. Ni namreč postopala samovoljno ali neutemeljeno odstopila od tedaj uveljavljene prakse, ko je pri presojanju pogojev iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 sledila strokovni rešitvi v PGD in na podlagi te preverila, ali je pozidanost ustrezna glede na zahteve prostorskega akta.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - namen in cilj ukrepa - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - čas zdravljenja
Namen zdravljenja v psihiatrični bolnišnici brez privolitve zadržane osebe je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo oseba zaradi bolezni povzroča sebi in/ali drugim, ter v odpravljanju razlogov, zaradi katerih je bilo odrejeno zadržanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00053563
KZ-1 člen 115, 115/1, 116, 116-1. ZKP člen 314, 314/6. Navodilo o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah (2000) člen 12, 12/5.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - uboj - umor - opis dejanja - umor na grozovit način - umor na zahrbten način - kršitev pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo javnosti glavne obravnave
Obravnavana kazniva dejanja uboja nedvomno odstopajo od siceršnjih istovrstnih kaznivih dejanj glede števila žrtev, njihovega razmerja do obtoženca in načina storitve, katerega specifičnost in teža sta jasno razvidni iz fotografij ogleda kraja, utemeljene so tudi pritožbene navedbe državne tožilke, da pokojni takšnega ravnanja s strani obtoženca niso pričakovali oziroma nanj niso bili pripravljeni. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da glede na v teoriji in sodni praksi sprejeta stališča obtožencu ni mogoče očitati, da naj bi pokojnim vzel življenje na grozovit in zahrbten način. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi pokojni zaradi njegovega ravnanja hudo in nepotrebno trpeli, saj so bile že prve (in tudi vse nadaljnje) povzročene poškodbe smrtne. V konkretnem primeru ni šlo za stopnjevanje bolečine in trpljenja oziroma za primer razvlečene agonije žrtev in usmrtitve s sukcesivnim zadajanjem številnih telesnih poškodb, ki vsaka zase ni resnejša, v skupnem učinku pa postanejo smrtne, torej za mučenje in podaljševanje smrtnih muk. Nadalje ni mogoče z gotovostjo trditi, da naj bi obtoženec izrabil zaupanje žrtev in dejanja storil tako, da niso mogle zaznati njegovega delovanja ter da bi ravnal na zvijačen, zahrbten, pretkan ali goljufiv način.
ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za izločitev sodnika - dopustnost pritožbe zoper sklep - pozivni sklep - jasen pravni pouk - obvezne sestavine zahteve - nepopolna vloga - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - izterjava denarne terjatve - oprava izvršbe - rubež denarnih sredstev na računu - izjema od pravila - opozorilo na pravne posledice - odprtje trr - izvršilni stroški - pravni interes za ugovor - nepotrebni stroški - zavrženje pritožbe - nepopoln predlog za izvršbo - ustavitev postopka izvršbe
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali obveznost upnika iz drugega odstavka 40. člena ZIZ, da v predlogu za izvršbo navede svoj TRR, na katerega se naj opravi plačilo dolžnikove denarne obveznosti, pomeni, da upnik brez odprtega TRR ne more sprožiti izvršilnega postopka oziroma ne more priti do poplačila, ali pa je izvršbo mogoče opraviti na katerega od alternativnih načinov, ki jih predlaga upnik. V kolikor izvršbe ni mogoče opraviti na katerega od alternativnih načinov, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, pa se postavi dodatno vprašanje, ali taka ureditev v ZIZ predstavlja nesorazmeren poseg v upnikovo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki bi zahtevala presojo s strani Ustavnega sodišča RS.
Določbe ZIZ sodišču ne dajejo pooblastila, da bi OPP odrejalo kakršenkoli drug način poplačila upnika, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z zakonom.
Pritožbeno sodišče zavzema stališče, da pri obveznosti upnika po navedbi TRR ne gre za nesorazmeren poseg v pravice upnika v smislu onemogočanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, saj glede na zaključeni postopek mediacije ni več razlogov za prekinitev postopka. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je mediator zaključil mediacijo, iz odgovora na pritožbo pa je razbrati, da tudi tožeča stranka več ne soglaša z nadaljevanjem postopka mediacije, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije ni več podlage.
V obravnavani zadevi je predlagana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, s katero naj bi bila tožencu zapovedana izročitev nepremičnine tožnici v neposredno (so)posest in souporabo. V primeru takšne začasne odredbe pa mora sklep o začasni odredbi vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve (drugi odstavek 226. člena ZIZ) .
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ).
delo izvedenca - nagrada izvedenca - plačilo za delo izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - dokazovanje z izvedencem - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - strokovne izvedenske metode - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca
Temelj za odločitev o povračilu stroškov in nagrade so s strani izvedenke, po naročilu sodišča prve stopnje, dejansko opravljena opravila.
Zaradi presoje sodišča, ali je stranka pri priglasitvi stroškov zadostila pogoju iz osmega odstavka 38. člena ZIZ, da je torej stroške priglasila takoj, ko je bila znana njihova višina, je dolžnost stranke, da že v sami vlogi, naslovljeni na sodišče prve stopnje, ko priglaša stroške postopka, v trditveni podlagi obrazloži in navede dejanske okoliščine, ki vplivajo na pravočasnost priglasitve stroškov. Stranka mora torej navesti tista pravno odločilna dejstva, ki omogočajo zapolnitev abstraktnega dejanskega stanja pravne norme „takoj“, v pritožbenem postopku namreč stranka ne more navajati novih dejanskih okoliščin, ki bi jih lahko že v postopku pred sodiščem prve stopnje oziroma v kolikor jih, jih sodišče kot pritožbeno novoto ne more več upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051235
KZ-1 člen 54, 141, 141/1, 205, 205/1, 205/1-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja
Okoliščine, ki jih navaja pritožba, ne morejo spremeniti dejstva, da so C. C. ter B. B. in njuni hčerki oškodovanci kaznivega dejanja, ki ga je izvršil obdolženi A. A., ko je neupravičeno vstopil v njihovo stanovanje. Iz zapisnika o zaslišanju C. C., na katerega se sklicuje pritožba, je razvidno, da slednja z možem in hčerkama živi v stanovanju v hiši na ..., ki je last staršev njenega moža E. E. in F. F., v to stanovanje pa je obravnavanega dne neupravičeno vstopil obdolženec. B. B. in C. C. sta bila zato upravičena podati predlog za pregon obdolženca, ki je neupravičeno vstopil v njihovo stanovanje. Sodišče prve stopnje torej ni prekršilo predpisov kazenskega postopka v vprašanju, ali je podan predlog oškodovanca in kršitev iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
spor iz družinskih razmerij - novote v družinskih sporoh - pritožbene novote v zakonskih sporih - stanje ob koncu glavne obravnave - časovne meje pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - izdaja nove odločbe
Sodišče odloča po stanju zadeve ob zaključku glavne obravnave, kar pomeni, da izda sodbo glede na takratno dejansko stanje. Zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, saj niso pravno pomembna za odločitev sodišča. Odločilno je dejansko stanje, ki je obstajalo na dan zaključka glavne obravnave, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.
vložitev vloge na nepristojno sodišče - zamuda roka - zavrženje vloge
Pritožbeno sodišče sicer razume stisko podpisnika pritožbe, da se je zaradi pandemije C-19 znašel v stiski in da zato ni bil pozoren, kam je treba vložiti obe vlogi. Vendar to ne pomeni, da je toženka ugovor skupaj s predlogom na nepristojno sodišče poslala iz nevednosti. Malomarnost, premajhna zbranost in nepazljivost niso nevednost. Ta pa je edina lahko razlog za upoštevanje prepozno odstopljene vloge z nepristojnega na pristojno sodišče.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - preživnina za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca - porazdelitev preživninskega bremena - stiki - stroški stikov
Vsakdo ima pravico do svobodne izbire kraja bivanja. Vzrok selitve udeležencev postopka je zato pravno neodločilen. Tako kot se je nasprotna udeleženka tekom postopka preselila v najemniško stanovanje novega partnerja, zaradi česar so stroški bivanja otrok višji, se je tudi predlagatelj preselil v drug kraj bivanja, zaradi česar so posledično višji tudi stroški prevozov na stik.
vročanje - vročitev v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - prepozna vloga - odgovor na dopolnitev tožbe - dejanski prejem sodnega pisanja
Fikcija iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je popolnoma jasna: če naslovnik poštne pošiljke ne dvigne v 15 dneh od obvestila, se šteje, da mu je bila vročena na dan preteka tega roka. Da je bila toženka na to fikcijo opozorjena, je razvidno iz omenjenega obvestila. Zato ni pomembno, kdaj, šteto od preteka 15 dni je/bi bila sodna pošiljka dejansko puščena v nabiralniku toženke. Če bi bila toženka ustrezno skrbna, kar se pričakuje od pravnih subjektov, ki nastopajo na trgu, bi jo v 15 dneh od obvestila (šteto od 17. 3. 2021) tudi dvignila. V tem primeru bi 8 dnevni rok za odgovor začel teči z dnem dviga. Ker pa tega ni storila, je skladno s citirano normo pač začel teči 15 dni od obvestila (to je 17. 3. + 15 dni) in se je 1. 4. 2021 iztekel. Takrat je začel teči 8 dnevni rok za odgovor na dopolnitev tožbe in je, kot rečeno, iztekel 9. 4. 2021. Če bi držalo pritožnikovo stališče, da je odločilen rok, ko je prejel sodno pisanje v svoj nabiralnik, bi bili subjekti, ki pošiljk ne dvigajo, postavljeni v različen položaj.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebno vročanje - fikcija vročitve - izpodbojna pravna domneva - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - dejansko bivanje naslovnika - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - dvig pošte - mednarodna vročilnica - prevod dokaznih listin - prevod listin v slovenski jezik - pravica do sodelovanja v postopku - neizvedba dokaza - revizija
Medtem ko so bili dopisi sestavljeni v latinici, je bila vročilnica v cirilici. Ker nižji sodišči nista zagotovili prevajanja dokaznih listin v slovenski jezik, sta kršili toženčevo pravico do sodelovanja v postopku.
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bilo sodno pisanje oškodovanki vročeno preko detektivke B.B.B., za kar je navedena predložila tudi račun. Pritožbene trditve, da navedena detektivka oškodovanki ni ničesar vročila, so zato brez podlage. Kar se tiče pritožbenih navedb, da oškodovanka na danem naslovu ne živi že od maja leta 2019 pa je dodati, da je bila še 13. 5. 2019 zaslišana na glavni obravnavi, kjer je izpovedala, da so njeni podatki enaki kot pri prejšnjem zaslišanju. Ob tem je treba poudariti tudi, da je bila oškodovanka že ob prvem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku (list. št. 106) poučena, da je v skladu s tretjim odstavkom 240. člena ZKP dolžna sodišču sporočiti vsako spremembo svojega prebivališča, kar pa oškodovanka več kot očitno ni storila. Ker oškodovanka tudi ni z ničemer podkrepila svojih pritožbenih navedb v smeri, da je bila morda v kritičnem času hospitalizirana, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba - preslepitveni namen - konkretizacija
Preslepitev v pomenu zakonskega znaka kaznivega dejanja poslovne goljufije je mogoča le v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca (obtoženca) morala biti izpolnjena. Obveznosti obtoženca bi torej morale biti izpolnjene do zapadlosti vsakega izdanega računa. Kot izhaja iz opisa dejanja, je zadnji račun z dne 4. 5. 2012, št. 10200060 v višini 2.400,00 EUR zapadel v plačilo 11. 5. 2012. Glede na navedeno bi obtoženec zakonske znake preslepitve direktorja oškodovanih družb lahko izvrševal najpozneje do 11. 5. 2012, torej dokler je trajalo izvajanje posla. Povsem logično je, da mora biti čas izvajanja posla v neki točki zamejen, nenazadnje že zaradi ugotavljanja zastaranja kazenskega pregona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059011
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 182. OZ člen 46, 49, 557, 564.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - izključujoči se zahtevki - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - oporoka - kasnejše razpolaganje s pogodbo - izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe - zmota - prevara - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti - ničnost pogodbe - oderuštvo - kršitve določb pravdnega postopka - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - nevročitev - predlog za izdajo začasne odredbe - dokazna ocena - stiska - bolezen - smrt očeta
Tožnica je podala primarni zahtevek in tri podredne zahtevke. Sodišče prve stopnje je sklep o zavarovanju izdalo, ker je ugotovilo, da so podani pogoji za zavarovanje zadnjega podrednega zahtevka, to je na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi oderuštva. Pri tem je spregledalo, da ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka, ter da je v primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja bistveno, ali sta zahtevka izključujoča. V obravnavani zadevi se zahtevki medsebojno izključujejo, namreč če bi sodišče po primarnem zahtevku izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavilo zaradi prevare in zmote, potem pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne bi bilo mogoče ugotoviti ničnosti. Prav ima zato pritožba, da je sodišče bistveno kršilo postopkovne določbe, saj ne sklep o začasni odredbi, ne izpodbijani sklep, nimata razlogov o verjetnem obstoju terjatve za primarni zahtevek in prva dva podredna zahtevka.
V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora upniku v odgovor.
Pri odločanju o tožnikovem ugovoru in posledično o veljavi izdane začasne odredbe, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da bo začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja in obremenitve za celotno nepremičnino dopustno izreči le v primeru, če bo podan verjeten obstoj terjatve po primarnem zahtevku, saj se podredni zahtevki nanašajo le na eno ali drugo pogodbo.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujen ukrep
Ugotovitev izvedenke pritožnica ne more ovreči s posplošenim zatrjevanjem, da »zaenkrat« ni nameravala skočiti z mostu. Kot rečeno, je sodišče tako s pomočjo zdravstvene dokumentacije in zaslišanja pritožnice kot tudi in predvsem s pomočjo mnenja izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da je pritožnica še vedno resno samomorilno ogrožena zaradi akutne depresivne epizode, torej resno ogroža svoje življenje in/ali zdravje.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni bila agresivna (do drugih oseb) in kakšne konflikte so imeli v družini, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nosilni razlog za pritožničino pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom ni bilo nasilje do drugih oseb, temveč ogrožanje njenega lastnega življenja, saj je pod vplivom duševne bolezni skušala storiti samomor in je po ugotovitvah izvedenke še vedno resno samomorilno ogrožena.
Okrajno sodišče v Ljubljani se po drugem odstavku 22. člena ZPP ob predhodnem preizkusu tožbe po uradni dolžnosti ni izreklo za krajevno nepristojno, a je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP v odgovoru na tožbo podala ugovor krajevne nepristojnosti, kar je bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati. To procesno določilo namreč daje toženi stranki pravico do ugovora, da se zadeva obravnava na sodišču, kjer prebiva oziroma ima sedež ona.
poškodba na delu - nevarna dejavnost - delo policista - policist kot oškodovanec - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali gre za nevarno stvar/dejavnost, ocenjevalo vsako okoliščino posebej. Posebej se je opredelilo do vlaka, ki ga je tožnica pregledovala, posebej do možnosti, da se na vlaku nahajajo migranti, posebej do tal, po katerih se je tožnica gibala ter posebej do poškodbe še ene policistke v istem času. Vendar takšen pristop ni pravi. Izoliran pogled na posamezno okoliščino primera namreč izkrivlja celotno sliko obravnavane situacije.
Nepomembno je dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da se tožnica ni poškodovala pri spopadu z migrantom, ampak ob gibu z nogo. Pomembno je, da je do tega giba prišlo, ko se je tožnica ponoči plazila pod vagonom in je morala ugotoviti, ali se za odejo, ki se je po neprerekanih trditvah nahajala na spodnjem delu konstrukcije dna vagona, skriva migrant. V opisanih okoliščinah tožnica ne glede na njene izkušnje ni imela možnosti obvladovanja vseh ravnanj. Razumljivo je, da je bila njena pozornost skoncentrirana na odejo, pod katero bi se lahko skrival migrant in da pozornosti ni mogla usmeriti v podlago, po kateri se je premikala. Po presoji pritožbenega sodišča se je morala tožnica kritičnega dne pri opravljanju službenih dolžnosti, na način kot je izkazan, izpostaviti večjemu tveganju, kot je to običajno.