Upravnemu organu je pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je v pristojnosti sodišča.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o varstvu otrok - prešolanje učenca na drugo šolo - korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - nadzorovani stiki
Vprašanje prešolanja otroka v konkretnem primeru je odvisno od vprašanja, komu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, zato je v tej fazi postopka tudi po mnenju pritožbenega sodišča preuranjeno presojati, ali je prešolanje otroka na Osnovno šolo X v njegovo korist. Za ugotovitev, da večkratna menjava šole na otroke vpliva stresno, ni potrebno posebno strokovno znanje.
Odreditev nadzorovanih stikov je skrajni ukrep, ki ga sodišče določi, kadar je potrebno vzpostaviti novo vez med otrokom in staršem, kadar je otrok s strani staršev ogrožen ali kadar stiki ne potekajo.
OZ člen 666, 666/1, 694, 694/1. ZPPCP-1 člen 24, 78.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - tovorni list - izpolnitveni pomočnik - plačilo prevoznine
Tovorni list pomeni dokaz o obstoju in vsebini prevozne pogodbe ter tudi o tem, kaj je prevoznik prejel od pošiljatelja za prevoz. Podpis na tovornem listu tudi ustvarja domnevo o pogodbenem položaju podpisnika. Pri dokazovanju vsebine prevozne pogodbe pa tudi za tovorni list velja sistem proste presoje dokazov in ga je mogoče izpodbijati kot vsak drug dokaz.
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno napačno zaključilo, da za vsebinsko odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv in 23. člena ZDSS-1. Ker predhodni postopek po šestem odstavku 27. člena ZDOdv, v obravnavanem konkretnem sporu ni procesna predpostavka za vložitev predloga, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predlagateljevega predloga.
povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - amputacija prsta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Ko sodišče odloča o višini odškodnine, mora upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da presodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. ZPP člen 206, 206/2.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - posebna pristojnost - oprava storitev - kraj izpolnitve - predlog za prekinitev postopka - predmet pravdnega postopka
Ker gre za storitve, ki so bile opravljene na letališču, pritožnica neutemeljeno trdi, da se je že v odgovoru na tožbo sklicevala na to, da niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena Uredbe EU št. 1215/2012.
domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnjen predlog za oprostitev - pravnomočna odločitev - plačilni nalog za plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - poziv na predložitev dokaza
Ker tožena stranka s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je podala 7. 5. 2021, ki je bil pravnomočno zavrnjen, ni uspela, ji je sodišče prve stopnje 13.8.2021 poslalo poziv k predložitvi originalnega dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo. Ker sodne takse ni plačala, tožena stranka pa tudi po dodatnem pozivu na predložitev dokazila o plačilu takse tega ni predložila, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pritožbo tožene stranke pravilno štelo za umaknjeno.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00051463
ZV-1 člen 1. ZZelP člen 11, 11a. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 10. ZGO-1 člen 23, 23/1, 23/3. OZ člen 10, 171, 171/1, 179.
škodni dogodek - denarna odškodnina - soprispevek oškodovanca - prevzem rizika za nastalo škodo - pravična denarna odškodnina - kolesarjenje - cesta kot nevarna stvar - javno dobro - vodotok - železniški promet - ugovor pasivne legitimacije - družba za upravljanje - izpolnjeni pogoji za vpis - koncesija za gospodarsko javno službo - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vpis v zemljiško knjigo
Ker do odvzema statusa grajenega javnega dobra železniške infrastrukture v času škodnega dogodka ni prišlo je bila druga toženka tista, ki je bila dolžna predlagati spremembo vpisa v zemljiški knjigi.
Pri določitvi soprispevka tožnika k škodnemu dogodku so pomembne naslednje okoliščine, da je sonce sijalo proti tožniku, da bi tožnik ob skrbnejši vožnji lahko opazil spremembo obdelane poti, da se kolesarjenje odvija po makadamski poti, da je do škodnega dogodka prišlo pri rekreativnem kolesarjenju, kjer vsak udeleženec prevzema določene rizike, ki so sestavni del te športne panoge. Glede na te okoliščine bi moral tožnik ravnati bolj skrbno, kar pomeni, da bi moral biti bolj previden pri vožnji.
Toženka je v ugovoru, ki je edina vloga, katero je vložila med postopkom pred sodiščem prve stopnje, pavšalno navedla, da je predlog za izvršbo neutemeljen in ni skladu z dejanskim stanjem odprtih terjatev. K tem navedbam je predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja in direktorice projektov. Teh dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo. Ravnalo je pravilno. Zatrjevane postopkovne kršitve bi sodišče prve stopnje (morda) zagrešilo le, če bi zavrnilo dokaz k navedbam, s katerimi bi toženka konkretizirano oporekala tožbenemu zahtevku.
Dedna izjava je izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali odpovedi od dediščine (negativna dedna izjava). Z negativno dedno izjavo dedič domnevo, da dediščino sprejema, ovrže. Očitek negativne dedne izjave je v tem, da se šteje, da dedič, ki jo je podal in njegovi potomci (razen, če jo je podal le v svojem imenu), sploh ni postal dedič (133. člen ZD).
Glede na zastaranje kazenskega pregona zoper obdolžena D.G. in L.K., kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ni več dopusten. Zato je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolžene L.K., za obdolženega D.G. pa po uradni dolžnosti, skladno z določilom člena 387 ZKP, po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, tako kot izhaja iz izreka te sodbe.
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZOPOKD je pravna oseba, ki je v stečaju, lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče kazen, temveč le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov.
Trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena označba dopolnilne norme, ni skladna z ustaljeno sodno prakso. Drugače je le v primeru, ko dopolnilna norma nadomešča tudi del opisa dejanja kot dogodka v stvarnosti, ko mora biti jasno označeno, katera je ta dopolnilna norma, saj spreminjanje njene označbe lahko že pomeni spreminjanje opisa konkretnega dejanja iz obtožbe.
Prvostopno sodišče do konca glavne obravnave ni odločilo o dokaznih predlogih in tudi ni ne v zapisniku o glavni obravnavi ne v sodbi obrazložilo svoje odločitve o tem, da jih ne bo izvedlo. Na tak način je sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, po kateri mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti tudi, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank.
Res je bil dokazni predlog podan še preden se je glavna obravnava znova pričela, ko se sicer šteje, kot da prejšnje glavne obravnave ni bilo, vendar v določbah kazenskega postopka za zagovornika ni predpisana dolžnost, da bi v takšni situaciji moral vsakič znova podati iste dokazne predloge. Ni dopustno vzpostaviti domneve, da se je zagovornik odrekel predlaganim ali celo že sprejetim dokaznim predlogom, če jih po ponovnem začetku glavne obravnave ne ponovi ali izjavi, da vztraja pri že podanih dokaznih predlogih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00051711
ZPP člen 224, 224/1. ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-1. ZD člen 133, 133/1, 133/4, 136, 136/1, 136/2, 138, 138/1.
odpoved dedovanju - odpoved dedovanju v korist sodediča - izpodbijanje izjave o odpovedi dedovanja - preklic izjave o odpovedi dediščini - dedovanje kmetijskega zemljišča - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - namen obdelovanja kmetije - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - odpoved pravici uveljavljati nujni dedni delež - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - zapisnik kot javna listina
Zapisnik o naroku glavne oziroma zapuščinske obravnave je javna listina.
Pritožnica sicer navaja, da je na vprašanje odgovorila, da se deležu ne odpove, ampak ga da v upravljanje mami do smrti (iz česar naj bi izhajalo, da nujni delež zahteva, zaradi potreb kmetije pa bo dala v primeru dedovanja zemljišča, le -tega v uporabo (najem) svoji mami do njene smrti), vendar odstop deleža v upravljanje do smrti ni v skladu z določbami ZDKG. Zaščiteno kmetijo v lasti enega lastnika namreč v skladu s 7. členom ZDKG primarno deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Sprejem deleža in njegov odstop sporazumno izbranemu dediču v upravljanje do smrti ni mogoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00052289
ZIZ člen 23, 41. ZVPot člen 27a, 27a/2. ZPP člen 286.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - stroški upravljanja in obratovanja - upravljanje večstanovanjske stavbe - verodostojna listina - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo v elektronski obliki
Tudi če bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo prepozno predložene dokaze (cenik in opomine), bi s tem storilo le relativno kršitev iz 286. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054818
OZ člen 6, 239, 239/2, 619, 731.
podjemna pogodba - hramba - shranjevalna pogodba - popravilo avtomobila - skrbnost dobrega gospodarjenja - pogodbeno razmerje - vsebina pogodbe - uničenje stvari - požar - odgovornost za uničenje stvari - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - vzrok za požar - skrbno ravnanje - preprečitev nastanka škode
Stranki sta sklenili podjemno pogodbo za tapeciranje notranjosti avtomobila. Plačilo podjema obsega tudi hrambo v podjem predane stvari, če ni drugače dogovorjeno. Gre za odplačno shranjevalno pogodbo.
Hramba stvari, ki jo je tožnik kot naročnik tožencu kot podjemniku izročil zaradi popravila (obnove), je sestavni del podjemnikove obveznosti popraviti stvar (619. člen OZ), plačilo za hrambo je obseženo s plačilom za popravilo stvari, za podjemnikovo obveznost shranjevanja pa je treba uporabiti pravila o odplačni hrambi (konkretno prvi odstavek 731. člena OZ, po katerem je bil toženec avtomobil dolžan hraniti kot dober gospodarstvenik).
Poslovna (pogodbena) odškodninska odgovornost je odgovornost dolžnika, ki krši obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezal opraviti (drugi odstavek 239. člena OZ). Tožnik uveljavlja povrnitev škode, povzročene zaradi kršitve (odplačne) podjemne pogodbe, katere sestavni del je bila torej tudi hramba avtomobila pri tožencu.
Toženčeva odškodninska odgovornost ni podana, saj svojih obveznosti iz shranjevalne pogodbe ni kršil. Avtomobil je hranil na primernem (dogovorjenem) mestu, požara ni povzročil (vzrok za nastalo škodo ne izvira iz njegove oblastvene sfere), potrebno skrbnost oziroma prizadevanje pa je pokazal tudi pri poskusu reševanja avtomobila (preprečevanja nastanka škode).
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - verbalno motenje posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - nadaljevano motilno dejanje
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni bilo ponovno vzpostavljeno.
Glede tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na verbalno in fizično motenje, tožnika nista izkazala, da sta zaradi zatrjevanega ravnanja drugega toženca opustila izvrševanje posesti oziroma da bi bilo iz tega razloga izvrševanje posesti oteženo. Zato je zavrnitev zahtevka tudi v tem delu pravilna.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženemu neuspešno skušalo vročiti vabilo na predobravnavni narok za dne 15. 9. 2021, na naslov B..., P., saj obdolženi sodnega pisanja ni dvignil, prav tako pa je bila neuspešna vročitev po sodnem kurirju.
spor o stvarni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - namerna povzročitev škode - kraj povzročitve škode - odgovornost delavca - odgovornost delodajalca - denarna obveznost - načelo dispozitivnosti
Tožnik ne zahteva solidarnega plačila. Zakon mu sicer daje možnost, da bi lahko zahteval solidarno plačilo, vendar ga v konkretnem primeru ni zahteval, kar je v skladu z načelom dispozitivnosti. Torej gre v obravnavanem primeru za dva zahtevka po 15.160 EUR, kar je v pristojnosti okrajnih sodišč.
ZNP-1 člen 42, 57, 62, 62/1, 214. ZPP člen 254, 254/2.
nepravdni postopek - trajna blodnjava motnja - duševno zdravje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - upravljanje premoženja - izvedenec psihiatrične stroke - razlogi za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke pride tudi v nepravdnem postopku v poštev le: - kadar sodišče (ne pa morda kateri od udeležencev) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali raziskanimi okoliščinami in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca.
sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - odlog oziroma obročno plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - ogroženost poslovanja
Zmanjševanje dobička ne predstavlja razloga za oprostitev sodne takse, saj je poslovanje subjekta še vedno pozitivno. Prav tako več odhodkov v razmerju do prihodkov v določenem časovnem obdobju, ob vseh ostalih izjemno pozitivnih kazalnikih poslovanja, ki prav tako izkazujejo njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje in jih pritožba niti ne izpodbija, ne more pomeniti, da zato obstaja razlog za oprostitev sodne takse.
Poslabšanje razmer v gospodarstvu kot posledica trenutnega stanja zaradi COVID-19 pandemije ne pomeni razloga, da bo zato nujno tudi poslovanje tožeče stranke šlo tako strmo navzdol, da že sedaj, v tem trenutku, ko je njena taksna obveznost zapadla v plačilo, tega plačila ni zmožna, čeprav so njeni poslovni kazalniki v tem istem trenutku dobri. Vpliv poslabšanja gospodarskih razmer na gospodarske subjekte se namreč presoja individualno in za vsak gospodarski subjekt posebej, zato golo sklicevanje na splošno slabo gospodarsko situacijo na drugačno odločitev nima nobenega vpliva.