ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19.. ZNPPol člen 4.
prepoved diskriminacije - plačilo odškodnine - plačilo razlike v plači - dejansko delo - obstoj protipravnosti
Tožnik sicer zatrjuje neenako obravnavo pri izplačilu dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, ne zatrjuje pa nedopustnega razloga v smislu okoliščin iz 6. člena ZDR-1, zaradi katerega naj bi do zatrjevane neenake obravnave prišlo.
Ni relevantno, da se je tožnik na poročilih o opravljenem delu vpisoval in podpisoval kot vodja izmene. Četudi se je tožnik več let tako vpisoval in podpisoval, to še ne pomeni, da je tudi dejansko opravljal delo policista vodje izmene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v spornem obdobju večinoma delal sam. Pritožba utemeljeno izpodbija zaključek sodišča, da navedeno dejstvo ne vpliva na presojo, da je tožnik opravljal delo vodje izmene, ker je moral izvajati naloge, ki jih na drugih dveh mejnih prehodih v okviru Postaje mejne policije A. opravljajo vodje izmene, medtem ko je pri delu v paru poleg navedenega vodil in organiziral delo policista na dopoldanski izmeni. Glavno opravilo delovnega mesta policista vodje izmene je organiziranje, vodenje in kontroliranje dela policistov v izmeni. Že dejstvo, da je tožnik pretežno delal sam v dvanajsturni izmeni, pomeni, da ni organiziral, vodil in kontroliral dela policistov v tej izmeni. Tožnik je sicer povedal, da je v vtoževanem obdobju izjemoma delal v paru (v 133 primerih) z drugim policistom, ki je opravljal delo od 7.00 do 15.00 ure. Delo, ki ga je v izjemnih primerih opravil drugi policist v okviru dopoldanskega delovnika med 7.00 in 15.00 uro, ne predstavlja izmenskega dela, pač pa običajen delovnik. Iz navedenih razlogov tožnik ni upravičen do razlike v plači za delovno mesto policista vodje izmene.
OZ člen 666, 666/1, 694, 694/1. ZPPCP-1 člen 24, 78.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - tovorni list - izpolnitveni pomočnik - plačilo prevoznine
Tovorni list pomeni dokaz o obstoju in vsebini prevozne pogodbe ter tudi o tem, kaj je prevoznik prejel od pošiljatelja za prevoz. Podpis na tovornem listu tudi ustvarja domnevo o pogodbenem položaju podpisnika. Pri dokazovanju vsebine prevozne pogodbe pa tudi za tovorni list velja sistem proste presoje dokazov in ga je mogoče izpodbijati kot vsak drug dokaz.
prometna nesreča - nepremoženjska škoda - nesporen temelj zahtevka - primarni in sekundarni strah - odškodnina za skaženost - brazgotine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - rana na čelu - nateg vratnih mišic - odrgnine - objektivni in subjektivni element - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v rs - povrnitev premoženjske škode
Pri odločanju o višini odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo mora sodišče upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije).
Utemeljena je toženkina pritožba v zvezi z odškodnino za utrpeli strah, prisojena odškodnina v višini 1.000 EUR pa občutno previsoka, glede na to, da je tožnik utrpel primarni strah v trajanju nekaj sekund do nekaj minut ter tri tedne blagega sekundarnega strahu. Primerna odškodnina iz tega naslova je 500 EUR.
določitev stikov z otrokom - izvajanje stikov - obseg in način izvajanja stikov - največja korist otroka
Tudi sicer je podana pristojnost sodišča odločati le o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otroka in to šele potem, ko se o njih starša ne moreta sporazumeti niti s pomočjo centra za socialno delo.
odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - padec delavca - zdrs na oljnem madežu - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljiva dokazna ocena
Možna posledica neustreznega vzdrževanja viličarja namreč ni le poškodba v zvezi z delovanjem (pokvarjenega) viličarja, temveč tudi njegov kvarni vpliv na okolico - v tem primeru (domnevno) iztekanje olja iz hidravlične cevi, ki je, kljub zatrjevanemu (in neizpodbitemu) zadostnemu čiščenju tal v skladišču, povzročilo padec zavarovanca.
ZDR-1 člen 87, 89, 89/2, 118.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - reintegracija
Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec v odpovedi, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču. Sodišče se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovno razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude in v tem okviru tudi do reorganizacije delovnega procesa, zmanjšanja števila zaposlenih in prerazporeditev nalog, vendar ta pravica ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi citirano določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1 (sklep VIII Ips 296/2016 z dne 7. 3. 2017), zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih) na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna za odločitev o utemeljenosti odpovednega razloga. Bistveno namreč je, ali je tožena stranka zaposlovala agencijske delavce, za katera dela ter v kakšnem obsegu. Ohranitev zaposlitve delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetim delavcem, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno napačno zaključilo, da za vsebinsko odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv in 23. člena ZDSS-1. Ker predhodni postopek po šestem odstavku 27. člena ZDOdv, v obravnavanem konkretnem sporu ni procesna predpostavka za vložitev predloga, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predlagateljevega predloga.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00051463
ZV-1 člen 1. ZZelP člen 11, 11a. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 10. ZGO-1 člen 23, 23/1, 23/3. OZ člen 10, 171, 171/1, 179.
škodni dogodek - denarna odškodnina - soprispevek oškodovanca - prevzem rizika za nastalo škodo - pravična denarna odškodnina - kolesarjenje - cesta kot nevarna stvar - javno dobro - vodotok - železniški promet - ugovor pasivne legitimacije - družba za upravljanje - izpolnjeni pogoji za vpis - koncesija za gospodarsko javno službo - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vpis v zemljiško knjigo
Ker do odvzema statusa grajenega javnega dobra železniške infrastrukture v času škodnega dogodka ni prišlo je bila druga toženka tista, ki je bila dolžna predlagati spremembo vpisa v zemljiški knjigi.
Pri določitvi soprispevka tožnika k škodnemu dogodku so pomembne naslednje okoliščine, da je sonce sijalo proti tožniku, da bi tožnik ob skrbnejši vožnji lahko opazil spremembo obdelane poti, da se kolesarjenje odvija po makadamski poti, da je do škodnega dogodka prišlo pri rekreativnem kolesarjenju, kjer vsak udeleženec prevzema določene rizike, ki so sestavni del te športne panoge. Glede na te okoliščine bi moral tožnik ravnati bolj skrbno, kar pomeni, da bi moral biti bolj previden pri vožnji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00051711
ZPP člen 224, 224/1. ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-1. ZD člen 133, 133/1, 133/4, 136, 136/1, 136/2, 138, 138/1.
odpoved dedovanju - odpoved dedovanju v korist sodediča - izpodbijanje izjave o odpovedi dedovanja - preklic izjave o odpovedi dediščini - dedovanje kmetijskega zemljišča - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - namen obdelovanja kmetije - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - odpoved pravici uveljavljati nujni dedni delež - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - zapisnik kot javna listina
Zapisnik o naroku glavne oziroma zapuščinske obravnave je javna listina.
Pritožnica sicer navaja, da je na vprašanje odgovorila, da se deležu ne odpove, ampak ga da v upravljanje mami do smrti (iz česar naj bi izhajalo, da nujni delež zahteva, zaradi potreb kmetije pa bo dala v primeru dedovanja zemljišča, le -tega v uporabo (najem) svoji mami do njene smrti), vendar odstop deleža v upravljanje do smrti ni v skladu z določbami ZDKG. Zaščiteno kmetijo v lasti enega lastnika namreč v skladu s 7. členom ZDKG primarno deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Sprejem deleža in njegov odstop sporazumno izbranemu dediču v upravljanje do smrti ni mogoč.
Glede na zastaranje kazenskega pregona zoper obdolžena D.G. in L.K., kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ni več dopusten. Zato je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolžene L.K., za obdolženega D.G. pa po uradni dolžnosti, skladno z določilom člena 387 ZKP, po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, tako kot izhaja iz izreka te sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00052289
ZIZ člen 23, 41. ZVPot člen 27a, 27a/2. ZPP člen 286.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - stroški upravljanja in obratovanja - upravljanje večstanovanjske stavbe - verodostojna listina - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo v elektronski obliki
Tudi če bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo prepozno predložene dokaze (cenik in opomine), bi s tem storilo le relativno kršitev iz 286. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054818
OZ člen 6, 239, 239/2, 619, 731.
podjemna pogodba - hramba - shranjevalna pogodba - popravilo avtomobila - skrbnost dobrega gospodarjenja - pogodbeno razmerje - vsebina pogodbe - uničenje stvari - požar - odgovornost za uničenje stvari - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - vzrok za požar - skrbno ravnanje - preprečitev nastanka škode
Stranki sta sklenili podjemno pogodbo za tapeciranje notranjosti avtomobila. Plačilo podjema obsega tudi hrambo v podjem predane stvari, če ni drugače dogovorjeno. Gre za odplačno shranjevalno pogodbo.
Hramba stvari, ki jo je tožnik kot naročnik tožencu kot podjemniku izročil zaradi popravila (obnove), je sestavni del podjemnikove obveznosti popraviti stvar (619. člen OZ), plačilo za hrambo je obseženo s plačilom za popravilo stvari, za podjemnikovo obveznost shranjevanja pa je treba uporabiti pravila o odplačni hrambi (konkretno prvi odstavek 731. člena OZ, po katerem je bil toženec avtomobil dolžan hraniti kot dober gospodarstvenik).
Poslovna (pogodbena) odškodninska odgovornost je odgovornost dolžnika, ki krši obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezal opraviti (drugi odstavek 239. člena OZ). Tožnik uveljavlja povrnitev škode, povzročene zaradi kršitve (odplačne) podjemne pogodbe, katere sestavni del je bila torej tudi hramba avtomobila pri tožencu.
Toženčeva odškodninska odgovornost ni podana, saj svojih obveznosti iz shranjevalne pogodbe ni kršil. Avtomobil je hranil na primernem (dogovorjenem) mestu, požara ni povzročil (vzrok za nastalo škodo ne izvira iz njegove oblastvene sfere), potrebno skrbnost oziroma prizadevanje pa je pokazal tudi pri poskusu reševanja avtomobila (preprečevanja nastanka škode).
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - verbalno motenje posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - nadaljevano motilno dejanje
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni bilo ponovno vzpostavljeno.
Glede tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na verbalno in fizično motenje, tožnika nista izkazala, da sta zaradi zatrjevanega ravnanja drugega toženca opustila izvrševanje posesti oziroma da bi bilo iz tega razloga izvrševanje posesti oteženo. Zato je zavrnitev zahtevka tudi v tem delu pravilna.
Dedna izjava je izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali odpovedi od dediščine (negativna dedna izjava). Z negativno dedno izjavo dedič domnevo, da dediščino sprejema, ovrže. Očitek negativne dedne izjave je v tem, da se šteje, da dedič, ki jo je podal in njegovi potomci (razen, če jo je podal le v svojem imenu), sploh ni postal dedič (133. člen ZD).
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZOPOKD je pravna oseba, ki je v stečaju, lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče kazen, temveč le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov.
Trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena označba dopolnilne norme, ni skladna z ustaljeno sodno prakso. Drugače je le v primeru, ko dopolnilna norma nadomešča tudi del opisa dejanja kot dogodka v stvarnosti, ko mora biti jasno označeno, katera je ta dopolnilna norma, saj spreminjanje njene označbe lahko že pomeni spreminjanje opisa konkretnega dejanja iz obtožbe.
Prvostopno sodišče do konca glavne obravnave ni odločilo o dokaznih predlogih in tudi ni ne v zapisniku o glavni obravnavi ne v sodbi obrazložilo svoje odločitve o tem, da jih ne bo izvedlo. Na tak način je sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, po kateri mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti tudi, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank.
Res je bil dokazni predlog podan še preden se je glavna obravnava znova pričela, ko se sicer šteje, kot da prejšnje glavne obravnave ni bilo, vendar v določbah kazenskega postopka za zagovornika ni predpisana dolžnost, da bi v takšni situaciji moral vsakič znova podati iste dokazne predloge. Ni dopustno vzpostaviti domneve, da se je zagovornik odrekel predlaganim ali celo že sprejetim dokaznim predlogom, če jih po ponovnem začetku glavne obravnave ne ponovi ali izjavi, da vztraja pri že podanih dokaznih predlogih.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženemu neuspešno skušalo vročiti vabilo na predobravnavni narok za dne 15. 9. 2021, na naslov B..., P., saj obdolženi sodnega pisanja ni dvignil, prav tako pa je bila neuspešna vročitev po sodnem kurirju.
Toženka je v ugovoru, ki je edina vloga, katero je vložila med postopkom pred sodiščem prve stopnje, pavšalno navedla, da je predlog za izvršbo neutemeljen in ni skladu z dejanskim stanjem odprtih terjatev. K tem navedbam je predlagala dokaz z zaslišanjem svojega direktorja in direktorice projektov. Teh dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo. Ravnalo je pravilno. Zatrjevane postopkovne kršitve bi sodišče prve stopnje (morda) zagrešilo le, če bi zavrnilo dokaz k navedbam, s katerimi bi toženka konkretizirano oporekala tožbenemu zahtevku.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - nedopustni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme
Če pravdna stranka, zlasti v sporih majhne vrednosti, v katerih po večinskem stališču materialnega procesnega vodstva ni, ne navede vseh pravno odločilnih dejstev in manjkajočih dokazov, je sodišče prve stopnje, izven okvira prvega odstavka 180. člena ZPP, k temu ne more pozivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL00058402
OZ člen 132, 133, 133/3, 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZZZDR člen 52.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - okoljska škoda - škodljive imisije - varstvo okolja - onesnaževanje - škoda, ki presega običajne meje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izpad pričakovanega dohodka - gozdna škoda - pravica do zdravega življenjskega okolja - poseg v zdravo življenjsko okolje - osebnostna pravica - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - naloga izvedenca - nov izvedenec - skupno upravljanje premoženja zakoncev
Kljub temu, da je bilo izhodišče vseh treh izvedenskih mnenj ugotavljanje škode, povezane z industrijskim obratovanjem toženk, so se naloge izvedencev v bistvenem razlikovale: izvedenka za varstvo okolja je na podlagi konkretnih ugotovitev o presežnih mejnih vrednostih dovoljenih imisij v okolju tožnikov ocenjevala okoljsko tveganje in tveganje za zdravje ljudi, ki temelji na metodi analize izpostavljenosti škodljivim snovem, ter v zvezi s tem glede škodljivosti učinkov onesnaženega zraka na rast in razvoj rastlin med ostalim podala splošna pojasnila, kakšne poškodbe rastlin povzročajo npr. žveplov dioksid SO2 (razgradnja pigmentov, propadanje gozdov, nastanek kislega dežja in zakisanja okolja) in dušikov dioksid NO2 (prispeva k nastanku smoga, kislega dežja in ozona). Izvedenca gozdarske in kmetijske stroke pa sta imela nalogo oceniti dejanski vpliv imisij, kot jih je ugotovila izvedenka, na konkretne gozdove in kmetijska zemljišča tožnikov.
Glede na pomanjkljivo trditveno podlago o obstoju duševnih bolečin zaradi onesnaženja okolja, ki so povezane z okvarami zdravja ter povečano nevarnostjo za obolenja, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca medicinske stroke.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - negotovost pravnega položaja - upnik - odtujitev stvari - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - aktivna in pasivna legitimacija - izpolnitev obveznosti
Dolžnik sme dolgovano stvar položiti na sodišču tudi v primeru, če se ne ve zanesljivo, kdo je upnik. Obstajati mora torej negotovost glede upnika, ne pa kakšna drugačna negotovost.
ZPP v 190. členu res določa, da odtujitev stvari ali pravice med pravdo ne predstavlja ovire za njeno dokončanje med istima strankama, a to ne pomeni, da odtujitev (če seveda do nje pride) nima nobenega vpliva na odločanje. V takem primeru se namreč ločita procesna in stvarna legitimacija; stvarna legitimacija preide s prenosnika na pridobitelja.