ZSDU člen 8, 8/1, 10, 10/3, 16, 16/1, 16/2, 30, 31, 32, 33, 34, 34/2, 35, 44, 45, 45/2, 46, 46/1, 53, 53/1.. ZDSS-1 člen 52.. URS člen 75.. ZPP člen 337, 337/1.
kolektivni delovni spor - volitve članov sveta delavcev - razveljavitev volitev - bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeno sodišče soglaša, da je bil sklep z dne 18. 8. 2021 (z novo določenim datumom volitev in delno spremenjeno sestavo volilne komisije, kar je v skladu s 16. členom ZSDU v pristojnosti sveta delavcev) nezakonit, ker ga je svet delavcev sprejel v času, ko ni več imel mandata. Zaradi tega tudi dejanja volilne komisije od 18. 8. 2021 dalje in glasovanje dne 14. 9. 2021 niso bili zakoniti.
Enaki kršitvi kot svet delavcev, tj. načela hitrega postopanja in določb ZSDU, je storila tudi volilna komisija. Kot pravilno izhaja iz prvostopenjske sodbe, bi volilna komisija morala z volilnim procesom nadaljevati čim prej. Zmoten je pritožbeni očitek volilne komisije, da je to želela, a je imela težave s sklepčnostjo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, zakaj teh težav ni bilo, pritožbeno sodišče pa teh razlogov po nepotrebnem ne ponavlja. Ker je bil s pravnomočno sodno odločbo odpravljen sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature E.E., je 23. 6. 2021 za volilno komisijo nastopila obveznost iz 34. člena ZSDU, na podlagi katerega je treba najpozneje v treh dneh izdati sklep o ugotovitvi zakonitosti predloga te kandidatke in ga objaviti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča volilna komisija ni upoštevala načela hitrega postopanja in je časovno odreagirala izven določbe 34. člena ZSDU. Šele 18. 8. 2021 je namreč objavila kandidatno listo, na katero je umestila tudi E.E..
Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je na kandidatno listo z dne 18. 8. 2021 volilna komisija umestila tudi druga dva kandidata, katerima je 20. 5. 2021 zavrnila predloge kandidature (C.C., D.D.). Takšno ravnanje volilne komisije je bilo nezakonito.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 98, 100, 100/1, 100/3, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - program razreševanja presežkov delavcev
Na podlagi presoje, da je tožena stranka postopek kolektivnega odpusta delavcev izvedla skladno z določbami 98. do 103. člena ZDR-1 in da je za podajo izpodbijane odpovedi obstajal utemeljen poslovni razlog iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki zaradi prenehanja pogodb o zaposlitvi delavcem G.G., E.E. in F.F. ni odpadel, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, za reparacijo in reintegracijo zavrnilo kot neutemeljen.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - neprištevnost storilca - pozitivna prognoza
Kot pogoj za izrekanje varnostnega ukrepa po 70.b členu KZ-1 se zahteva indiciranost zdravljenja ter z uspešnim zdravljenjem pogojena kvalificirana pozitivna prognoza (namesto negativne prognoze, ki se pojavlja sicer pri varnostnem ukrepu po 70.a členu KZ-1). Kvalificiranost prognoze, da storilec ne bo delal hujših kaznivih dejanj, se nanaša na nepredvidenost storitve kateregakoli kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen več kot tri leta zapora. Potrebnost izreka varnostnega ukrepa po 70.b členu KZ-1, da obdolženi ne bi izvrševal hujših kaznivih dejanj, pa je sodišče prve stopnje utemeljevalo s sklicevanjem na mnenje izvedenke psihiatrične stroke in zaključilo, da sicer obstaja verjetnost, da bi obdolženec storil kakšno hujše kaznivo dejanje, pri čemer pa so v celoti izostali razlogi o odločilnih dejstvih, katera hujša kazniva dejanja bi lahko ponovil in zakaj ter na podlagi česa je sodišče prve stopnje navedeno zaključilo. Izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za izrek navedenega ukrepa.
Ker je v teku že varnostni ukrep obveznega zdravljenja na prostosti, ki se izvršuje, ni mogoče odreči tehtnosti pritožbenim navedbam,da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do potrebnosti izreka istega varnostnega ukrepa, ki se že izvršuje
zakonske zamudne obresti - zahteva o poračunavanju obveznosti - zahtevek za povračilo škode - zapadlost odškodninske terjatve - dolžnikova zamuda
Iz tega razloga mora biti opomin oziroma zahtevek za povračilo škode po prepričanju pritožbenega sodišča jasno opredeljen tako po temelju kot po višini obveznosti. Iz vpogleda v Poračun št. ZP1800001 (priloga A24) izhaja, da se je navedeni dokument nanašal na storitve tožnice, ki so bile vsebinsko, datumsko in zneskovno opredeljene drugače kot postavke iz vtoževanega odškodninskega zahtevka tožnice v obravnavanem sporu. Iz tega razloga je pritrditi pritožbi, da tožnica s tem poračunom ni zahtevala plačila razlike med plačanimi zdravstvenimi storitvami in ceno, ki upošteva dvig plač v javnem sektorju za leto 2017 ter da le-ta ni specificiral nobenih elementov odškodninske odgovornosti (temelja in obveznosti), ki jo uveljavlja tožnica.
Senat je torej svoje zaključke v obrazložitvi utemeljil tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, čeprav ustavitev kazenskega postopka iz obeh razlogov hkrati ni mogoča. Če se namreč ugotovi, da v izreku obtožbe opisano dejanje ni kaznivo dejanje, posledično ocena, ali je dovolj dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, povsem odpade. Obstoj navedenega dokaznega standarda senat presoja na podlagi zbranega dokaznega gradiva. Čeprav ob tej presoji ne pride v poštev načelo proste presoje in ocenjevanja dokazov, kot to sicer velja za ugotavljanje dejstev na glavni obravnavi, pa navedeno nikakor ne odvezuje senata, da ob tem ne bi pretresel celotnega zbranega dokaznega gradiva.
Toženka je dne 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je toženko pravilno s sklepom z dne 10. 9. 2021 pozvalo, da jo popravi tako, da bo v slovenskem jeziku, in jo sodišču predloži v dveh izvodih. Toženka se na sklep ni odzvala. Tako je sodišče utemeljeno izdalo izpodbijani sklep in vlogo z dne 8. 9. 2021 zavrglo.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi tožniku oziroma tožencu po nasprotni tožbi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zakonito podala iz razloga, določenega v 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da bi tožniku oziroma tožencu po nasprotni tožbi pogodba o zaposlitvi prenehala s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela. Za ta razlog gre, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to mogel in moral storiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, čemur pritožba niti ne nasprotuje, da je tožnik oziroma toženec po nasprotni tožbi toženki oziroma tožnici po nasprotni tožbi že ob začetku epidemije izrazil namero, da ne bo izrabil letnega dopusta, ampak si bo uredil bolniški stalež. Pri tem je vztrajal, ko mu je toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi sama je nato štela, da je tožnik z dela odsoten zaradi bolniškega staleža, vprašanje o razlogih za odsotnost se je zastavilo šele kasneje, ko tožnik oziroma toženec po nasprotni tožbi ni dostavil bolniškega lista. Dejstvo, da si tožnik oziroma toženec po nasprotni tožbi ni uredil bolniškega staleža in da tako, ker ni dostavil bolniškega lista, ni bil upravičeno odsoten z dela, za presojo, ali je v zvezi z odsotnostjo izpolnil svojo obvestilno dolžnost ni bistveno.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo delavca, ki jo ureja 177. člen ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik oziroma toženec po nasprotni tožbi ni povzročil škode, kot jo je v nasprotni tožbi opredelila toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi.
Če meni, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o oprostitvi plačila potrebnih izdatkov in nagrade pooblaščenca oškodovanke, ki so bili obsojenki s pravnomočno sodbo naloženi v plačilo, nima prav, saj obdolženec, ki je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, plačila teh stroškov ne more biti oproščen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051170
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 358, 372, 372-1.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - kršitev kazenskega zakona - ločenost premoženja družbe in družbenika - prilastitev "sebi"
Glede na konkretni del opisa obdolžencu očitanega dejanja, iz katerega je razvidno, da bi naj s transakcijskega računa oškodovane družbe dvignil denar in ga nakazal družbi K.N. j.d.o.o. je namreč poudariti, da ima družba lastno subjektiviteto, kar pomeni, da je samostojna (pravna) oseba, katere premoženje je v pravnem prometu ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Ločenost premoženjske sfere družbenikov in družbe pa velja tudi v primeru, ko gre za edinega družbenika, kot to izhaja iz obtožbenega očitka, po katerem naj bi bil obdolženec "edini lastnik in zakoniti zastopnik".
Sodišče prve stopnje je pravilen zaključek o (veljavnih) naročilih storitev v imenu in za račun toženke sprejelo na podlagi številnih ugotovljenih okoliščin konkretnega primera in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno. Gre za okoliščine (ustaljene) poslovne prakse med pravdnima strankama, ki sta obe gospodarska pravna subjekta. V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se na podlagi 12. člena Obligacijskega zakonika (OZ) za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med drugim upošteva tudi praksa, vzpostavljena med strankama.
Četudi bi storitve naročil tretji, ki obenem ni imel pooblastila za naročanje storitev v imenu in za račun toženke, je toženka zaradi naknadne in konkludentne odobritve poslov zavezana tožnici plačati za opravljene storitve. Pogodba se lahko sklene po zastopniku (prvi odstavek 69. člena OZ). Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (falsus procurator), zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ), odobritev pravnega posla pa zastopani lahko poda izrecno ali s konkludentnimi ravnanji (prvi odstavek 18. člena OZ). Konkludentna izjava volje je sicer pravni standard, katerega vsebino mora sodišče določiti v vsakem primeru posebej, vendar zgoraj omenjena dejstva, da je šlo za opravo storitev za toženko, ki jih je sprejela, takšno izjavo volje zagotovo potrjujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00052020
ZPP člen 315. OZ člen 639, 639/3. ZVPot člen 37.a, 37.b, 37.b/2, 37.b/3.
jamčevanje za stvarne napake - povrnitev stroškov popravila - pravnomočna vmesna sodba - napake vozila - učinki pravnomočne vmesne sodbe
Sicer pa pritožba povsem spregleda, da je v zadevi bilo o utemeljenosti zahtevka po pravni podlagi (utemeljenosti po materialnem pravu) že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo pritožbenega sodišča Cp 427/2019 z dne 24. 1. 2020 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje P 40/2017 z dne 24. 4. 2019, iz katere izhaja, da je tožnikov tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov popravila kupljenega starega vozila, kar je predmet izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, le še višina tega zahtevka in da je tožnikov tožbeni zahtevek po pravni podlagi utemeljen na podlagi odgovornosti toženca kot prodajalca rabljene stvari za 6. 6. 2016 ugotovljene stvarne napake na vozilu na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 37.b člena v zvezi s 37.a členom ZVPot ter ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ. Vmesna sodba učinkuje v nadaljevanju konkretne pravde pri odločanju o višini zahtevka, zato sodišču prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo treba ponovno navesti materialnopravne podlage za utemeljenost zahtevka po temelju.
OZ člen 336, 336/1, 356, 365, 369, 369/3, 378, 378/1. ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-11.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sodna poravnava kot izvršilni naslov - ugovor dolžnika - ugovor zastaranja terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje občasnih denarnih terjatev - upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem - pretrganje zastaranja - tek zastaralnega roka po pretrganju zastaranja - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžnikova zamuda - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti
Določba 365. člena OZ je jasna; zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. V nadaljevanju OZ v tretjem odstavku 369. člena določa, da če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan; v prvem odstavku istega člena pa določa, da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil izvršilni postopek I 2285/2010 končan s sklepom z dne 20. 10. 2017, zato sta tedaj zastaralna roka (10 let za glavnico ter 3 leta za zamudne obresti) začela teči znova. Glede na to, da noben od teh rokov do vložitve predloga za izvršbo v tej zadevi dne 11. 12. 2019 ni potekel, je ugovor zastaranja v tem delu neutemeljen. Ne glede na to, da je bilo zastaranje zaradi izvršilnega postopka I 2285/2010 pretrgano, to na sam tek zamudnih obresti ne vpliva. Zamudne obresti tečejo kljub temu, da je zastaranje pretrgano. Zamudne obresti so namreč sankcija za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti (prvi odstavek 378. člena OZ) in dospevajo z vsakim dnem dolžnikove zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, ne glede na tek zastaralnega roka.
DZ člen 250, 254, 256, 256/1, 256/2. ZNP-1 člen 2, 2/2, 6, 6/2, 24, 57, 57/4, 67.
razrešitev skrbnika - postopek za razrešitev - zavrženje predloga - predlagatelj postopka - upravičen predlagatelj - udeleženci nepravdnega postopka - aktivna legitimacija - dolžnosti skrbnika - pravni interes - začetek postopka po uradni dolžnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pogodbeno razmerje z nasprotno udeleženko pritožnici ne podeljuje legitimacije za udeležbo v postopkih v zvezi s postavitvijo ali razrešitvijo skrbnika nasprotne udeleženke niti za nadzor nad delom skrbnika.
Drugi odstavek 6. člena ZNP-1 sodišču ne omogoča, da bi po uradni dolžnosti začelo kakšen postopek, če ni tako posebej predpisano v zakonu. Domet določila, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, je, da mora varovati pravice in interese teh oseb med postopki, ki jih vodi; ne daje pa podlage za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti, če ni to z zakonom posebej določeno, ali za vodenje nekega postopka zato, da bo lahko o s strani predlagatelja zatrjevanih nepravilnostih obvestilo nek drug organ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051770
OZ člen 6, 239, 243, 243/1, 243/3, 243/4, 482, 482/2. ZVPot člen 21c, 21c/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - kršitev pogodbene obveznosti - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - nadomestno vozilo - neuporaba vozila - denarna odškodnina - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - neizpolnitev pogodbene obveznosti - obvezna garancija - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interes
Škoda pri kršitvah pogodbene obveznosti se praviloma kaže v obliki stroškov, ki so pogodbi zvesti stranki nastali zaradi kršitve pogodbe oziroma ji ne bi nastali, če bi druga stranka v celoti pravočasno in pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost.
Nastanek škode zaradi neuporabe avtomobila bi toženka lahko preprečila le tako, da bi tožnici za čas popravila oziroma za čas reševanja zahtevka za garancijo omogočila uporabo drugega vozila. Toženka je tožnici to omogočila le v prvem letu po zahtevku iz naslova garancije, v obdobju po tem pa ji je dolžna povrniti škodo, ker avtomobila ni mogla uporabljati. Škoda zaradi nemožnosti uporabe avtomobila so stroški najema drugega avtomobila.
Škoda zaradi neuporabe vozila začne nastajati z dnem, ko ga oškodovanec ni več mogel uporabljati oziroma, v konkretnem primeru, z dnem, ko je toženka tožnici odvzela nadomestno vozilo in traja, kot to izhaja iz zgoraj navedenih zakonskih določil, do izvršitve njene obveznosti vrnitve oziroma zamenjave vozila.
Oškodovanec pravico ima le do najema vozila, ki je enakovredno njegovemu.
Od ugotovljenega zneska odškodnine, ki pokriva stroške najema, je treba odšteti stroške, ki se jim je oškodovanec zaradi neuporabe svojega vozila izognil.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - dedna pravica - lastnoročna oporoka - neveljavna oporoka - sposobnost zapustnika za razsojanje - več oporok - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna
Po določilu drugega odstavka 59. člena ZD je oporoka neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, ni bil sposoben za razsojanje. Če ni bil sposoben za razsojanje ob napravi oporoke pred pričami, je verjetno, da istega dne ni bil sposoben za razsojanje niti ob napravi lastnoročne oporoke. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno presodilo, da je zakonita dedinja svoje trditve o neveljavnosti zapustnikove lastnoročne oporoke izkazala za verjetnejše in da je zato verjetnejša njena pravica do zakonitega dedovanja in hkrati, da je manj verjetna pravica pritožnice, ki pa ima v pravdnem postopku z zahtevkom za ugotovitev veljavnosti omenjene oporoke možnost dokazati, da ima dedno pravico po zapustniku.
V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka za razvrstitev tožnice v II. oziroma III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, skladno z 2. oziroma 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, ki predstavlja pravno podlago za odločitev. Izvedenski organ je svoje mnenje podal v sestavi specialista ortopeda, to je specialista, v katero specialnost sodi tožničino glavno obolenje in specialista medicine dela, ki je sicer najbolj kompetenten za ocenjevanje delazmožnosti. Oba specialista sta na tožničine pripombe, ki jih je podala na izvedensko mnenje, tudi ustrezno odgovorila.
izterjava nedenarne terjatve - izročitev stvari - ocena vrednosti - rok za vložitev predloga
Zgolj seznanitev o neuspešnem poskusu odvzema računalnika na kraju samem dne 28. 5. 2021 ne zadošča za začetek teka roka skladno z zgoraj navedenim določilom ZIZ. Namen navedenega dela določbe 215. člena ZIZ je namreč v zagotovitvi uresničitve pravice do sodnega varstva upniku, ki ima zoper dolžnika izvršilni naslov in svoje terjatve iz izvršilnega naslova ne more dobiti izpolnjene zaradi okoliščin na strani dolžnika. V kolikor bi želel zakonodajalec upniku navedeno ustavno pravico časovno drugače urediti za primer, ko je upnik osebno prisoten pri poskusu odvzema stvari dolžniku, bi to izrecno opredelil2. Ker določilo tretjega odstavka 215. člena ZIZ uporablja le pojem obveščenost, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da tako jezikovna kot tudi namenska razlaga govorita v prid zaključku sodišča prve stopnje, da upnikov rok za vložitev predloga za cenitev stvari prične teči od prejema obvestila izvršitelja, da stvari pri dolžniku niso bile najdene.
zavrženje tožbe - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ugovor pravnomočno razsojene stvari - neutemeljen ugovor
Iz izreka že pravnomočne sodbe je razvidno, da ni odločeno, da bi šlo za solidarno obveznost treh oseb, saj tudi pobotni ugovor ni bil postavljen s takšno vsebino. Zato je treba šteti, da je bilo zoper C. C. pravnomočno odločeno zgolj do višine 1/3 zneskov, ki izhajajo iz izreka pravnomočne sodbe v zadevi IV P 000/2019 (seveda v delu, ko je bilo odločeno o pobotnem ugovoru – to je v delu, v katerem je bil ugotovljen obstoj terjatve, kot tudi v delu, v katerem je bil ugotovljen neobstoj terjatve – gre za točko III izreka pravnomočne sodbe). V preostalem delu bo o tožbenem zahtevku v obravnavani zadevi moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti.
plačilo takse kot procesna predpostavka za tožbo - potrdilo o plačilu takse kot procesna predpostavka - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu - pravočasno plačilo sodne takse
Točne so pritožbene navedbe, da je bila sodna taksa plačana dne 23. 8. 2021, kar je pravočasno glede na to, da je bil plačilni nalog pooblaščenki tožnika vročen 18. 8. 2021.