Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se za izpolnitev formalnega pogoja petih let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju upoštevajo vse delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, ki se kot take ovrednotijo glede na vsebino delovnih nalog. Odločilno je torej, ali je kandidat v času zaposlitve pri konkretnem delodajalcu opravljal naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kar izhaja tudi iz dela razpisa, ki se nanaša na predložitev dokazil o delovnih izkušnjah na področju vzgoje in izobraževanja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zakon in razpis za izpolnitev pogoja ne zahtevata, da so delovne izkušnje pridobljene v zavodih, vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, toženka pa ne more od kandidatov zahtevati izpolnjevanja strožjih pogojev od predpisanih in navedenih v razpisu.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93.. ZNPPol člen 13, 15, 17.. KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-3, 217, 217/3, 257.. KZ-1 člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - hujša kršitev delovne obveznosti
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da tožnika v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za uradno osebo, ki bi lahko naklepno zlorabila svoj uradni položaj. Splošna opredelitev uradne osebe je določena v 3. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, in sicer gre za osebo, ki pri državnem organu (ali organu samoupravne lokalne skupnosti ali pri drugi osebi javnega prava) opravlja uradne naloge ali ima uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi. Glede na navedeno je tako pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik kot kriminalist specialist, zaposlen na Policijski upravi I., imel lastnost uradne osebe, ki mu jo dajejo pooblastila iz ZODPol, ZNPPol, ZKP in drugih zakonov. Pri preiskovanju kaznivega dejanja prikrivanja po tretjem odstavku 217. člena KZ-1 na škodo domnevne oškodovanke G.G. je namreč opravljal uradne naloge kriminalista specialista, kar je treba povezati z njegovim položajem in pooblastili, ki mu jih daje zakonodaja. Pri tem ni pomembno, da tožnik sam ni imel pooblastila, da odredi oziroma vrne vozilo dobrovernemu kupcu ali komu drugemu, ter s tem vzvoda, da omogoči legalizacijo ukradenega vozila (protipravno premoženjsko korist). Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 je pomembno le, da ga je izvršila uradna oseba v zvezi z opravljanjem njene službe v državnem organu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051431
ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-11, 391. KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2.
ponareditev ali uničenje poslovnih listin - oprostilna sodba - popolna rešitev predmeta obtožbe - predmet obtožbe - odločilna dejstva - kršitev pravice do obrambe - obdolženec kot priča v istem postopku - dokazni standard gotovosti
Bistvena kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe, s čimer je mišljeno dejanje, opisano v obtožbi. Navedene določbe zakona nikakor ni mogoče razlagati na način, kot to v pritožbi navaja pritožnica. Opustitev izvajanja dokazov, ki se pri tožnici zdijo pomembni in razhajanja v izpovedbah ter ostalo, kar v pritožbi v tej smeri navaja pritožnica, torej ne predstavlja v pritožbi uveljavljane kršitve. Sicer pa tega, da sodišče ne bi razsojalo o dejanju, opisanem v obtožbi in povzetem v izreku izpodbijane sodbe, kar bi predstavljalo uveljavljano kršitev, pritožba (razen v uvodu) tudi ne zatrjuje.
ZKP člen 528. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 25.
izročitev pristojni državi - vojno hudodelstvo
Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno sklicevanje na določbo Pogodbe sklenjene med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino v delu, ki določa, da se lastnih državljanov ne izroča. Določb, ki jih izpostavlja pritožnik, namreč ni mogoče razlagati na način, kot to počne pritožnik. Navedeno namreč ne pomeni, da če v skladu z že citirano Pogodbo ni dovoljeno izročati slovenskih državljanov, da potem tudi ni dovoljeno izročati tretjim državam katerega koli državljana Evropske Unije. Glede na navedeno pritožbeno stališče izročitev državljana EU tretjim državam sploh ne bi bila možna. Ob vsem navedenem pa zagovornik tudi sicer prezre, da L. Ć. ni le državljan Hrvaške temveč ima tudi državljanstvo BIH in torej njegova matična država ni le Republika Hrvaška, kot to navaja pritožba.
Če meni, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o oprostitvi plačila potrebnih izdatkov in nagrade pooblaščenca oškodovanke, ki so bili obsojenki s pravnomočno sodbo naloženi v plačilo, nima prav, saj obdolženec, ki je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, plačila teh stroškov ne more biti oproščen.
Senat je torej svoje zaključke v obrazložitvi utemeljil tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, čeprav ustavitev kazenskega postopka iz obeh razlogov hkrati ni mogoča. Če se namreč ugotovi, da v izreku obtožbe opisano dejanje ni kaznivo dejanje, posledično ocena, ali je dovolj dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, povsem odpade. Obstoj navedenega dokaznega standarda senat presoja na podlagi zbranega dokaznega gradiva. Čeprav ob tej presoji ne pride v poštev načelo proste presoje in ocenjevanja dokazov, kot to sicer velja za ugotavljanje dejstev na glavni obravnavi, pa navedeno nikakor ne odvezuje senata, da ob tem ne bi pretresel celotnega zbranega dokaznega gradiva.
ZTLR člen 15, 15/1, 15/5. SPZ člen 68, 116, 116/2. ZPP člen 458, 458/1.
bremena skupne stvari - lastninska pravica več oseb - razmerja med etažnimi lastniki - pogodba o medsebojnih razmerjih - skupno upravljanje stvari v solastnini - postopek v sporu majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - učinek inter partes - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Določila, kot ga sedaj vsebuje drugi odstavek 116. člena SPZ, da pogodba o medsebojnih razmerjih učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku, ZTLR ni vseboval, ker etažne lastnine sploh ni urejal. Res je sicer, kot navaja pritožnica, da pogodba (po OZ) učinkuje inter partes. Vendar namen skleniteljev Pogodbe je bil urediti medsebojna razmerja lastnikov posameznih delov v skupni zgradbi, torej na nepremičnini, kar pa ni materija OZ. S Pogodbo so (so)lastniki določili upravnika in se dogovorili za način upravljanja solastne zgradbe. Upoštevajoč zgoraj povzeta določila 15. člena ZTLR so to lahko storili. Zato Pogodba tudi po presoji pritožbenega sodišča velja za vsakega kupca, kateremu solastnik proda svoj solastninski delež. To tem bolj, ker je toženka kupila svoj etažni del v času veljavnosti SPZ. Taka pa je tudi starejša sodna praksa. Torej je nepomembno, da je bila Pogodba sklenjena 25. 11. 1996, ko SPZ še ni veljal.
ZDR-1 člen 7, 7/4.. ZSPJS člen 8, 8/3, 17a.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4.
preizkus ocene - ocena dela - delovna uspešnost - obrazložitev ocene - komisija
Tožnica je pri toženi stranki opravljala delo na delovnem mestu "višji svetovalec področja III" v Sektorju za finančno poslovanje, nadrejeni delavec A.A. pa ji je za delovno uspešnost v letu 2018 podal oceno 3 (dobro), ki jo tožnica izpodbija v tem sporu. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede presodilo, da je tožena stranka postopek ocenjevanja delovne uspešnosti in preizkusa ocene izvedla postopkovno pravilno, da so bili pri izdelavi ocene upoštevani vsi predpisani elementi in kriteriji ocenjevanja, ter da tožnica ni dokazala, da je oceno dobro prejela zaradi negativnega odnosa nadrejenega delavca do nje. Na tej podlagi je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 45, 45/2, 53, 53/2. ZPP člen 212, 213, 337, 337/1.
pritožba zoper sklep, izdan o ugovoru - pravica do izjave - izvedba predlaganih dokazov - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - kontradiktornost izvršilnega postopka - nova dejstva v pritožbi - trditveno in dokazno breme dolžnika - pavšalen ugovor dolžnika
V izvršilnem postopku se kontradiktornost med strankama res vzpostavi šele z vročitvijo ugovora. Vendar to ne pomeni, da je v situaciji kot je konkretna, ko je upnik že v predlogu za izvršbo določno navedel temelj terjatve in jo specificiral po višini ter je bilo dolžnikoma omogočeno, da se do nje konkretno opredelita, obveznost dolžnikov, da obrazloženo ugovarjata, prolongirana na izjavo na odgovor na ugovor.
pogoji za vpis v sodni register - vpis spremembe družbenika - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Pogodba z dne 29. 1. 2020 je bila sklenjena po vpisu prepovedi odtujitve v sklepih z dne 20. 7. 2016 in 12. 11. 2019 ter predlagana za vpis v sodni register 6. 7. 2021. Začasna odredba omejuje družbenika v njegovem razpolagalnem upravičenju na poslovnem deležu na način, da ga prenese na drugega ali obremeni. Prepovedano mu je prenesti poslovni delež na drugega; prepovedano mu je z njim razpolagati tako, da bi spremenil svojo pravno pripadnost. Začasna odredba družbeniku prepoveduje skleniti katerokoli pogodbo, ki bi zanj ustvarjala obveznost prenosa poslovnega deleža, posledično mu prepoveduje opraviti potrebno razpolagalno dejanje za prenos poslovnega deleža.
izterjava nedenarne terjatve - izročitev stvari - ocena vrednosti - rok za vložitev predloga
Zgolj seznanitev o neuspešnem poskusu odvzema računalnika na kraju samem dne 28. 5. 2021 ne zadošča za začetek teka roka skladno z zgoraj navedenim določilom ZIZ. Namen navedenega dela določbe 215. člena ZIZ je namreč v zagotovitvi uresničitve pravice do sodnega varstva upniku, ki ima zoper dolžnika izvršilni naslov in svoje terjatve iz izvršilnega naslova ne more dobiti izpolnjene zaradi okoliščin na strani dolžnika. V kolikor bi želel zakonodajalec upniku navedeno ustavno pravico časovno drugače urediti za primer, ko je upnik osebno prisoten pri poskusu odvzema stvari dolžniku, bi to izrecno opredelil2. Ker določilo tretjega odstavka 215. člena ZIZ uporablja le pojem obveščenost, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da tako jezikovna kot tudi namenska razlaga govorita v prid zaključku sodišča prve stopnje, da upnikov rok za vložitev predloga za cenitev stvari prične teči od prejema obvestila izvršitelja, da stvari pri dolžniku niso bile najdene.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do informacije - uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - korist mladoletnega otroka
Sodišče mora upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera in ugotavljati korist otroka v konkretnem primeru. Temeljnemu vodilu največje koristi otrok je v obravnavanem primeru sledilo in jo pri odločitvi o zaupanju v varstvo in vzgojo otrok in določitvi stikov tudi ugotavljalo in pravilno upoštevalo ter odločitev na podlagi izvedenih dokazov tudi jasno obrazložilo.
Z opisanimi navedbami dovolj določno in konkretno uveljavlja postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki zajema pravico do informacije kot izhodiščno in zato temeljno pravico, ki stranki omogoča sodelovanje v postopku ter tudi uveljavljanje pravic v postopku, konkretno tudi pravico do (vsebinske) pritožbe kot rednega pravnega sredstva, kar tudi izpostavlja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051170
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 358, 372, 372-1.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - kršitev kazenskega zakona - ločenost premoženja družbe in družbenika - prilastitev "sebi"
Glede na konkretni del opisa obdolžencu očitanega dejanja, iz katerega je razvidno, da bi naj s transakcijskega računa oškodovane družbe dvignil denar in ga nakazal družbi K.N. j.d.o.o. je namreč poudariti, da ima družba lastno subjektiviteto, kar pomeni, da je samostojna (pravna) oseba, katere premoženje je v pravnem prometu ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Ločenost premoženjske sfere družbenikov in družbe pa velja tudi v primeru, ko gre za edinega družbenika, kot to izhaja iz obtožbenega očitka, po katerem naj bi bil obdolženec "edini lastnik in zakoniti zastopnik".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00052020
ZPP člen 315. OZ člen 639, 639/3. ZVPot člen 37.a, 37.b, 37.b/2, 37.b/3.
jamčevanje za stvarne napake - povrnitev stroškov popravila - pravnomočna vmesna sodba - napake vozila - učinki pravnomočne vmesne sodbe
Sicer pa pritožba povsem spregleda, da je v zadevi bilo o utemeljenosti zahtevka po pravni podlagi (utemeljenosti po materialnem pravu) že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo pritožbenega sodišča Cp 427/2019 z dne 24. 1. 2020 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje P 40/2017 z dne 24. 4. 2019, iz katere izhaja, da je tožnikov tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov popravila kupljenega starega vozila, kar je predmet izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, le še višina tega zahtevka in da je tožnikov tožbeni zahtevek po pravni podlagi utemeljen na podlagi odgovornosti toženca kot prodajalca rabljene stvari za 6. 6. 2016 ugotovljene stvarne napake na vozilu na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 37.b člena v zvezi s 37.a členom ZVPot ter ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ. Vmesna sodba učinkuje v nadaljevanju konkretne pravde pri odločanju o višini zahtevka, zato sodišču prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo treba ponovno navesti materialnopravne podlage za utemeljenost zahtevka po temelju.
DZ člen 250, 254, 256, 256/1, 256/2. ZNP-1 člen 2, 2/2, 6, 6/2, 24, 57, 57/4, 67.
razrešitev skrbnika - postopek za razrešitev - zavrženje predloga - predlagatelj postopka - upravičen predlagatelj - udeleženci nepravdnega postopka - aktivna legitimacija - dolžnosti skrbnika - pravni interes - začetek postopka po uradni dolžnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pogodbeno razmerje z nasprotno udeleženko pritožnici ne podeljuje legitimacije za udeležbo v postopkih v zvezi s postavitvijo ali razrešitvijo skrbnika nasprotne udeleženke niti za nadzor nad delom skrbnika.
Drugi odstavek 6. člena ZNP-1 sodišču ne omogoča, da bi po uradni dolžnosti začelo kakšen postopek, če ni tako posebej predpisano v zakonu. Domet določila, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, je, da mora varovati pravice in interese teh oseb med postopki, ki jih vodi; ne daje pa podlage za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti, če ni to z zakonom posebej določeno, ali za vodenje nekega postopka zato, da bo lahko o s strani predlagatelja zatrjevanih nepravilnostih obvestilo nek drug organ.
zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - izločitvena pravica na terjatvah - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - odstop terjatve (cesija) - posebna razdelitvena masa - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - prenos lastninske pravice v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - plačilna nesposobnost
Prevzemnik terjatve lahko prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku ali pa se sam zunajsodno poplača iz terjatve, ki je predmet te ločitvene pravice. Pri zunajsodni unovčitvi terjatve upošteva splošna pravila, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico. Kadar pa se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.
V primeru neplačevitosti se fiduciarna zavarovanja približajo zastavni pravici, zaradi česar terjatev po zakonu na dan začetka postopka insolventnosti preide nazaj v premoženje njenega odstopnika (in stečajnega dolžnika). Prevzemnik s tem izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila predmet zavarovanja, ostane pa mu po zakonu nastala ločitvena pravica in z njo povezano varstvo (prednost pred drugimi upniki dolžnika). Učinek ločitvene pravice pa je, da omogoča plačilo terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, iz posebne razdelitvene mase, torej v stečajnem postopku, ne daje pa ločitvena pravica tožeči stranki možnosti, da se poplača na podlagi tožbe zoper dolžnika v pravdnem postopku, mimo stečajnega postopka.
motenje posesti - začasna odredba - motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - vodovodna napeljava - pogoji za začasno odredbo - prepoved bodočega motenja
Nepravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da predlagano zavarovanje prepovednega dela predloga ni potrebno. Izdana začasna odredba namreč tožencem neposredno nalaga le določeno ravnanje. Zavrnjena pa je v delu, ki bi tožencem nalaga dolžnost opustitve smiselno enakih motilnih bodočih ravnanj. Pritožniku je treba pritrdi, da je njegov pravni položaj na ta način začasno zavarovan le delno.
ZPIZ-2 člen 54, 54/1, 54/1-3.. ZZZDR člen 12.. DZ člen 4.
pravica do vdovske pokojnine - izvenzakonska zveza - (ne)izpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporno, ali je med tožnico in pokojnim zavarovancem obstajala življenjska skupnost, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Zunajzakonske skupnosti po ustaljeni sodni praksi ni dopustno enačiti s prijateljstvom ali dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi ekonomske in socialne skupnosti. Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima namreč svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza in le zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali.
Tožnica ni dokazala obstoja bistvenih elementov zunajzakonske skupnosti. Res je predlagala tudi zaslišanje zdravnika, vendar pa njegovega naslova niti ni sporočila, niti na zadnjem naroku ni vztrajala pri navedenem dokaznem predlogu. Ker niso izkazani bistveni elementi zunajzakonske skupnosti, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZSDU člen 22, 22/1, 35, 35/2, 52, 52/2, 53, 53/1.. ZPP člen 7, 7/1, 7/2.. ZDSS-1 člen 34.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev - volitve članov sveta delavcev
Na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Sodišče prve stopnje je to določbo pravilno upoštevalo. Vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.