V sporazumu o odpovedi neuvedenemu dedovanju v notarskem zapisu SV 298/01 z dne 28. 5. 20011 ni določeno, da bi odpoved neuvedenemu dedovanju veljala samo za zapustničino hčer B. B., zato velja tudi za njene potomce, torej velja tudi za njeno hčer in zapustničino vnukinjo A. K.
zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - izločitvena pravica na terjatvah - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - odstop terjatve (cesija) - posebna razdelitvena masa - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - prenos lastninske pravice v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - plačilna nesposobnost
Prevzemnik terjatve lahko prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku ali pa se sam zunajsodno poplača iz terjatve, ki je predmet te ločitvene pravice. Pri zunajsodni unovčitvi terjatve upošteva splošna pravila, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico. Kadar pa se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.
V primeru neplačevitosti se fiduciarna zavarovanja približajo zastavni pravici, zaradi česar terjatev po zakonu na dan začetka postopka insolventnosti preide nazaj v premoženje njenega odstopnika (in stečajnega dolžnika). Prevzemnik s tem izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila predmet zavarovanja, ostane pa mu po zakonu nastala ločitvena pravica in z njo povezano varstvo (prednost pred drugimi upniki dolžnika). Učinek ločitvene pravice pa je, da omogoča plačilo terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, iz posebne razdelitvene mase, torej v stečajnem postopku, ne daje pa ločitvena pravica tožeči stranki možnosti, da se poplača na podlagi tožbe zoper dolžnika v pravdnem postopku, mimo stečajnega postopka.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja je mogoče priznati, če je podano vsaj eno bolezensko stanje iz 45. člena in če je po 44. členu Pravil OZZ z zdravljenjem mogoče pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Po stališču Vrhovnega sodišča RS6 gre v 45. členu Pravil OZZ za pravno zaključen taksativno določen krog stanj, zato je pravico mogoče priznati, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Indikacija, po kateri je zavarovana oseba upravičena do zdraviliškega zdravljenja je po stališču revizijskega sodišča strogo strokovno vprašanje, o katerem izven obsega, določenega v 45. členu Pravil OZZ sodišče niti s pomočjo izvedenca ne more odločati. To velja tudi za degenerativne bolezni hrbtenice, ko je po 1. alineji 2. točke 1. odstavka 45. člena Pravil OZZ zdraviliško zdravljenje na stacionarni način dopustno priznati za generalizirano spondilozo hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oz. je kontraindiciran. Slednje dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni podano, kot nepravilno in celo protispisno zaključuje prvostopenjsko sodišče.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja bi bilo namreč mogoče zakonito priznati le, če bi bila kumulativno izkazana generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oziroma bi bil kontraindiciran. Ob pravilni oceni listinskih dokazov iz sodnega in upravnega spisa vključno z obema pisnima izvedeniškima mnenjema pa v obravnavani zadevi ni dejanske podlage za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
plačilo takse kot procesna predpostavka za tožbo - potrdilo o plačilu takse kot procesna predpostavka - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu - pravočasno plačilo sodne takse
Točne so pritožbene navedbe, da je bila sodna taksa plačana dne 23. 8. 2021, kar je pravočasno glede na to, da je bil plačilni nalog pooblaščenki tožnika vročen 18. 8. 2021.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051770
OZ člen 6, 239, 243, 243/1, 243/3, 243/4, 482, 482/2. ZVPot člen 21c, 21c/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - kršitev pogodbene obveznosti - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - nadomestno vozilo - neuporaba vozila - denarna odškodnina - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - neizpolnitev pogodbene obveznosti - obvezna garancija - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interes
Škoda pri kršitvah pogodbene obveznosti se praviloma kaže v obliki stroškov, ki so pogodbi zvesti stranki nastali zaradi kršitve pogodbe oziroma ji ne bi nastali, če bi druga stranka v celoti pravočasno in pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost.
Nastanek škode zaradi neuporabe avtomobila bi toženka lahko preprečila le tako, da bi tožnici za čas popravila oziroma za čas reševanja zahtevka za garancijo omogočila uporabo drugega vozila. Toženka je tožnici to omogočila le v prvem letu po zahtevku iz naslova garancije, v obdobju po tem pa ji je dolžna povrniti škodo, ker avtomobila ni mogla uporabljati. Škoda zaradi nemožnosti uporabe avtomobila so stroški najema drugega avtomobila.
Škoda zaradi neuporabe vozila začne nastajati z dnem, ko ga oškodovanec ni več mogel uporabljati oziroma, v konkretnem primeru, z dnem, ko je toženka tožnici odvzela nadomestno vozilo in traja, kot to izhaja iz zgoraj navedenih zakonskih določil, do izvršitve njene obveznosti vrnitve oziroma zamenjave vozila.
Oškodovanec pravico ima le do najema vozila, ki je enakovredno njegovemu.
Od ugotovljenega zneska odškodnine, ki pokriva stroške najema, je treba odšteti stroške, ki se jim je oškodovanec zaradi neuporabe svojega vozila izognil.
obrazložen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi
Kolikor je ugovor dolžnika obrazložen, sodišče prve stopnje razveljavi sklep o izvršbi in odloči da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče zmotno vsebinsko presojalo ugovorne navedbe, saj je ta presoja pridržana za pravdni postopek.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do informacije - uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - korist mladoletnega otroka
Sodišče mora upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera in ugotavljati korist otroka v konkretnem primeru. Temeljnemu vodilu največje koristi otrok je v obravnavanem primeru sledilo in jo pri odločitvi o zaupanju v varstvo in vzgojo otrok in določitvi stikov tudi ugotavljalo in pravilno upoštevalo ter odločitev na podlagi izvedenih dokazov tudi jasno obrazložilo.
Z opisanimi navedbami dovolj določno in konkretno uveljavlja postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki zajema pravico do informacije kot izhodiščno in zato temeljno pravico, ki stranki omogoča sodelovanje v postopku ter tudi uveljavljanje pravic v postopku, konkretno tudi pravico do (vsebinske) pritožbe kot rednega pravnega sredstva, kar tudi izpostavlja.
V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka za razvrstitev tožnice v II. oziroma III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, skladno z 2. oziroma 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, ki predstavlja pravno podlago za odločitev. Izvedenski organ je svoje mnenje podal v sestavi specialista ortopeda, to je specialista, v katero specialnost sodi tožničino glavno obolenje in specialista medicine dela, ki je sicer najbolj kompetenten za ocenjevanje delazmožnosti. Oba specialista sta na tožničine pripombe, ki jih je podala na izvedensko mnenje, tudi ustrezno odgovorila.
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - odločanje o ugovoru dolžnika - pritožba stečajnega upravitelja - nedovoljenost pritožbe
Upravitelj se je pritožil zoper sklep o ugovoru stečajnega dolžnika proti odpustu obveznosti. Zakon ne določa, da bi se zoper tak sklep lahko pritožil tudi stečajni upravitelj. Le če je upravitelj vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti, mu zakon daje pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZNP-1 člen 57. ZPacP člen 38, 38/1. ZVDZ člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti skrbnika - sklepanje pravnih poslov - omejitev sklepanja pravnih poslov - omejitev razpolaganja - duševna motnja - odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - omejitev izvrševanja volilne pravice - psihiatrično zdravljenje - obrazloženost odločbe
Določba prvega odstavka 38. člena ZPacP ne pomeni, da bi skrbnik lahko namesto nasprotnega udeleženca odločal o njegovi institucionalni namestitvi. To bi pomenilo, da skrbnik nasprotnega udeleženca lahko odloči ali je hospitalizacija »prostovoljna« ali pa ne. Na tak način pa je nedvomno lahko poseženo v posameznikove ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti zgolj s postavitvijo pod skrbništvo. Kadar npr. bolnik izrazi nestrinjanje s psihiatričnim zdravljenjem, se uporabijo določbe ZDZdr, ki v primerih neprostovoljnega psihiatričnega zdravljenja določa posebne ukrepe v korist bolnika (sodna intervencija, sodelovanje izvedencev …).
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje se domače sodišče ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna, zaradi česar sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - dokazna ocena - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dovoljena pritožbena novota - brez privolitve osebe - omejitev pravice do izvajanja dokazov - duševna motnja - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokaz s sodnim izvedencem - dokaz z zaslišanjem
Sodišče je imelo oporo za odločitev v izvedenih dokazih, ki jih je lahko pridobilo do izdaje izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča je razveljavljena le iz razloga, ker sta pritožnici v pritožbi navedli nova dejstva in predložili nove dokaze, s katerimi sodišče prve stopnje v času izdaje sklepa ni razpolagalo. Ta dejstva in dokazi so zasejala dvom v pravilnost odločitve, ker bi lahko odločilno vplivala na dokazno oceno. Za pravilno oceno teh dejstev in dokazov je potrebno strokovno znanje izvedenca, kar bo tudi omogočilo, da se uravnoteži subjektivnost ali celo pristranskost teh navedb in dokazov.
zahteva za sodno varstvo - izrek sodbe - obrazložitev sodbe - nasprotje med razlogi - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - prekoračitev hitrosti
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku odločalo o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, zaradi česar izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje opisa prekrška, kot v primeru sodbe o prekršku v rednem postopku o prekršku, temveč le navedbo glede utemeljenosti zahteve za sodno varstvo tj. da se zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog kot neutemeljena zavrne in izpodbijani plačilni nalog potrdi. Tako navedba v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da je policistka izpovedovala o dohodku z dne 8. 4. 2020, niti pojmovno ne more biti v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje zakoncev - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - skupna lastnina - kolizija originarno pridobljene pravice in vpisa v zemljiško knjigo - poplačilna pravica - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - lastninska pravica tujca na nepremičnini - državljanstvo zakonca
Nevpisani skupni lastnik lahko uveljavlja originarno pridobitev lastninske pravice proti predlagatelju izvršbe tudi, če ta pridobi zastavno pravico. Zato lahko nevpisani zakonec v izvršilnem postopku uspešno uveljavlja ugovor tretjega oz. tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe. Originarno pridobljena lastninska pravica zakonca ima prednost pred poplačilno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi.
Državljanstvo vpliva samó na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali stanovanje spada v skupno premoženje. Državljanstvo tožnice, s katerim se je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi obsežno ukvarjalo, tako za ugotovitev, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ni odločilno.
darilo zapustnika - dedni delež - vračunavanje daril v nujni delež - upoštevanje daril
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo celotno darilo, dano toženki, že upoštevano v zapuščinskem postopku po očetu. Pravdni stranki sta namreč v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 518/2015 zaradi ugotovitve obsega zapuščine 19. 6. 2018 sklenili sodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorili, da predstavlja zemljišče parc. št 151/6 v deležu do 1/2, darilo pokojnega očeta toženki. Tožnik je torej soglašal, da se darilo v celoti poračuna v dednem deležu toženke v zapuščini po očetu, ki je bil kot darovalec vknjižen v zemljiški knjigi, zato v tem postopku ne more uspeti s tožbo, po kateri bi se del istega darila poračunal še v dednem deležu toženke v zapuščini po materi. S tem bi namreč nastalo prikrajšanje v premoženjski sferi toženke, po drugi strani pa bi bil tožnik z dvakratnim upoštevanim istega darila sodedinji v obeh zapuščinskih postopkih neupravičeno obogaten.
sodba na podlagi pripoznave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spor male vrednosti - pristop na narok
Če stranka, ki je predlagala izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti ne pristopi na obravnavo, sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00053197
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1. ZOR člen 210, 210/2.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje skupnega premoženja v nepremičnino tretjega - nova stvar
Tožbeni zahtevek se je glasil na povrnitev denarnih vlaganj v nepremičnino iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da v času zatrjevanih vlaganj prva toženka in drugi toženec nista bila več lastnika sporne nepremičnine, zato z navedenimi vlaganji nista mogla biti obogatena.
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati na podlagi določb ZZZDR. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev vlaganj zoper tretje osebe in ne bivšega zakonca. Drži, da se za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR oziroma smiselno sedaj veljavne določbe DZ). Enako tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, ko sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se navedene določbe ZZZDR uporabljajo zgolj v razmerju med njima, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ v povezavi z 48. členom SPZ oziroma v konkretnem sporu določbe ZOR in ZTLR).
Ker je tožnica postavila denarni tožbeni zahtevek obligacijsko pravne narave ter med postopkom ni zatrjevala, da je zaradi navedenih vlaganj nastala nova stvar, na kateri ima stvarno pravno upravičenje, se do tega vprašanja sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati.
mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - prekluzivni roki - predlog za nadaljevanje postopka - fikcija umika tožbe
Ne glede na predhoden predlog strank se postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih od dneva, ko je mirovanje nastopilo, prav tako pa se postopek ne more nadaljevati, če stranka pred potekom štirih mesecev od pričetka mirovanja ni predlagala njegovega nadaljevanja, ki ne more biti vezano na s strani strank poljubno določen trenutek v prihodnosti.
Ker predlog za mirovanje postopka, ki sploh še ni nastopilo, ne more hkrati predstavljati predloga za nadaljevanje postopka, je neutemeljen tudi očitek, da je tožnica nadaljevanje pravočasno predlagala.