CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051334
ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 286. URS člen 2, 23, 33.
notarska oporoka - izpodbijanje veljavnosti oporoke - oporočno razpolaganje - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pravni interes - nagib v oporoki - zmota - nesklepčnost zahtevka - utemeljenost tožbenega zahtevka - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - pravna varnost - pravica do dedovanja - zastopanje po odvetniku
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati, naj opredeli neveljavnost oporoke kot ničnost ali izpodbojnost. Tožečo stranko je namreč zastopala kvalificirana pooblaščenka - odvetnica, od trenutka, ko je bila v sodni praksi jasno artikulirana zahteva po uveljavitvi zahtevka za bodisi ničnost bodisi razveljavitev oporoke, pa je ob vložitvi obravnavane tožbe minilo že skoraj deset let, zato bi nadaljnje in bolj konkretno sugeriranje v smeri spremembe tožbenega zahtevka preseglo dolžnost materialnega procesnega vodstva.
darilo zapustnika - dedni delež - vračunavanje daril v nujni delež - upoštevanje daril
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo celotno darilo, dano toženki, že upoštevano v zapuščinskem postopku po očetu. Pravdni stranki sta namreč v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 518/2015 zaradi ugotovitve obsega zapuščine 19. 6. 2018 sklenili sodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorili, da predstavlja zemljišče parc. št 151/6 v deležu do 1/2, darilo pokojnega očeta toženki. Tožnik je torej soglašal, da se darilo v celoti poračuna v dednem deležu toženke v zapuščini po očetu, ki je bil kot darovalec vknjižen v zemljiški knjigi, zato v tem postopku ne more uspeti s tožbo, po kateri bi se del istega darila poračunal še v dednem deležu toženke v zapuščini po materi. S tem bi namreč nastalo prikrajšanje v premoženjski sferi toženke, po drugi strani pa bi bil tožnik z dvakratnim upoštevanim istega darila sodedinji v obeh zapuščinskih postopkih neupravičeno obogaten.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00053197
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1. ZOR člen 210, 210/2.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje skupnega premoženja v nepremičnino tretjega - nova stvar
Tožbeni zahtevek se je glasil na povrnitev denarnih vlaganj v nepremičnino iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da v času zatrjevanih vlaganj prva toženka in drugi toženec nista bila več lastnika sporne nepremičnine, zato z navedenimi vlaganji nista mogla biti obogatena.
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati na podlagi določb ZZZDR. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev vlaganj zoper tretje osebe in ne bivšega zakonca. Drži, da se za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR oziroma smiselno sedaj veljavne določbe DZ). Enako tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, ko sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se navedene določbe ZZZDR uporabljajo zgolj v razmerju med njima, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ v povezavi z 48. členom SPZ oziroma v konkretnem sporu določbe ZOR in ZTLR).
Ker je tožnica postavila denarni tožbeni zahtevek obligacijsko pravne narave ter med postopkom ni zatrjevala, da je zaradi navedenih vlaganj nastala nova stvar, na kateri ima stvarno pravno upravičenje, se do tega vprašanja sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravno relevantna vzročna zveza - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - teorija jajčne lupine
Utrjeno stališče sodne prakse je, da neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravno relevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Škodni dogodek je pri tožniku sprožil manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb, zaradi katerih je bilo potrebno zdravljene leve rame. Tožnika je namreč treba sprejeti takšnega kot je in v skladu s teorijo jajčne lupine odločiti, da je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je ta posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
sodba na podlagi pripoznave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spor male vrednosti - pristop na narok
Če stranka, ki je predlagala izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti ne pristopi na obravnavo, sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti.
Pravilno je pojasnilo sodišča prve stopnje, da je, kadar med dediči nastane spor o tem, ali je vsebina predložene listine taka, da jo je mogoče opredeliti kot oporoko, to vprašanje, na katerega mora odgovoriti zapuščinsko sodišče (3. odstavek 210. člena ZD), da gre torej za pravno vprašanje, ko se pojavi spor o vsebini pravne norme, o pravni kvalifikaciji življenjskega dogodka pod ustrezno pravno normo. V tem konkretnem primeru pa je sporno vprašanje, ali je bila prava volja zapustnika, da C. C. deduje zgolj v primeru njegove nasilne smrti ali pa da deduje ne glede na način smrti. Potrebno je torej ugotoviti voljo zapustnika glede učinkovanja oporoke, dejstva o tem pa so med strankami sporna.
Ugotavljanje prave volje oporočitelja glede učinkovanja oporoke (njene veljavnosti, ali je vezana na pogoj) je, kot to pravilno pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, predvsem dejansko vprašanje, ki se rešuje v pravdnem postopku, ne pa zgolj z razlago oporoke zapuščinskega sodišča z uporabo določil 84. člena ZD.
Pritožba utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. V 22. točki obrazložitve sodbe je navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in drugih prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov), temveč je odločilo na podlagi izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine pod B, med katerimi sta tudi prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 23. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
zahteva za sodno varstvo - način uporabe - mobilni telefoni
Povsem logično in življenjsko je sklepanje, da oseba, ki drži telefon v roki v višini glave, le-tega uporablja bodisi za telefoniranje, bodisi za poslušanje zvočnih posnetkov. Zato je povsem utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da je storilec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu uporabljal telefon, čeprav je policistka, ki je neposredno zaznala storjeni prekršek, izpovedovala "zgolj" o tem, da je telefon držal v rokah oziroma roki.
zahteva za sodno varstvo - izrek sodbe - obrazložitev sodbe - nasprotje med razlogi - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - prekoračitev hitrosti
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku odločalo o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, zaradi česar izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje opisa prekrška, kot v primeru sodbe o prekršku v rednem postopku o prekršku, temveč le navedbo glede utemeljenosti zahteve za sodno varstvo tj. da se zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog kot neutemeljena zavrne in izpodbijani plačilni nalog potrdi. Tako navedba v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da je policistka izpovedovala o dohodku z dne 8. 4. 2020, niti pojmovno ne more biti v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje zakoncev - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - skupna lastnina - kolizija originarno pridobljene pravice in vpisa v zemljiško knjigo - poplačilna pravica - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - lastninska pravica tujca na nepremičnini - državljanstvo zakonca
Nevpisani skupni lastnik lahko uveljavlja originarno pridobitev lastninske pravice proti predlagatelju izvršbe tudi, če ta pridobi zastavno pravico. Zato lahko nevpisani zakonec v izvršilnem postopku uspešno uveljavlja ugovor tretjega oz. tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe. Originarno pridobljena lastninska pravica zakonca ima prednost pred poplačilno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi.
Državljanstvo vpliva samó na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali stanovanje spada v skupno premoženje. Državljanstvo tožnice, s katerim se je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi obsežno ukvarjalo, tako za ugotovitev, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ni odločilno.
Tožnica zatrjuje obligacijsko pravico do A. d. o. o. - v stečaju, iz sosledja tožb pa izhaja, da je njen končni cilj, torej cilj vseh teh zaporednih izbrisnih tožb, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan. Ob zaporednem odsvajanju spornih nepremičnin, najprej z A. d. o. o. na B. d. o. o., nato na prvo toženko in končno na drugo toženko, je to tudi edino pravno varstvo, ki se ga tožnica lahko posluži, da bo dosegla vsaj delno poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika iz spornih nepremičnin.
Zato se višje sodišče strinja s tožnico, da je verjetno izkazala, da so bile vse te pogodbe sklenjene z nedopustno podlago - oškodovanja upnikov A. d. o. o. - v stečaju, s čimer je verjetno izkazano, da so te pogodbe nične in niti kupnine niso plačane. Toženki pa s svojimi pomanjkljivimi navedbami te verjetnosti nista uspeli omajati.
presoja formalnih pogojev za vpis lastninske pravice - utemeljenost zahtevka za vpis pravice - (ne)veljavnost zavezovalnega pravnega posla - popolnost zemljiškoknjižnega dovolila - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - izbrisna tožba - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - materialnopravna neveljavnost vknjižbe
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnih pogojev za vpis, temveč samo formalne, kar pomeni, da pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnega naslova za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga. ZZK-1 v petem odstavku 149. člena ZZK-1 izrecno določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla. Pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, je pristojno preverjati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Varstvo materialnopravne neveljavnosti vknjižbe (in v okviru te presoja vestnosti in poštenosti ravnanja) je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1).
Stranka mora zatrjevati okoliščine, zaradi katerih naj se določeno premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upošteva.
URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZNP-1 člen 57. ZPacP člen 38, 38/1. ZVDZ člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti skrbnika - sklepanje pravnih poslov - omejitev sklepanja pravnih poslov - omejitev razpolaganja - duševna motnja - odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - omejitev izvrševanja volilne pravice - psihiatrično zdravljenje - obrazloženost odločbe
Določba prvega odstavka 38. člena ZPacP ne pomeni, da bi skrbnik lahko namesto nasprotnega udeleženca odločal o njegovi institucionalni namestitvi. To bi pomenilo, da skrbnik nasprotnega udeleženca lahko odloči ali je hospitalizacija »prostovoljna« ali pa ne. Na tak način pa je nedvomno lahko poseženo v posameznikove ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti zgolj s postavitvijo pod skrbništvo. Kadar npr. bolnik izrazi nestrinjanje s psihiatričnim zdravljenjem, se uporabijo določbe ZDZdr, ki v primerih neprostovoljnega psihiatričnega zdravljenja določa posebne ukrepe v korist bolnika (sodna intervencija, sodelovanje izvedencev …).
stroški kazenskega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - obročno plačilo stroškov postopka
Prvostopenjska odločitev prvostopenjske sodnice je procesne narave, saj je v izpodbijanem sklepu le ugotovila, da je obsojenkina prošnja za obročno odplačilo preostanka stroškov kazenskega postopka prepozna, ker je ni vložila v roku kot ga določa četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).
stroški oškodovanca kot tožilca - plačilo stroškov iz proračuna
Pritožniku je bilo že s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. II Kp 64/2011 z dne 27. 9. 2016 pojasnjeno, da je v določbi drugega odstavka člena 96 ZKP jasno opredeljeno, kakšna je obveznost plačila stroškov zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca v primeru izdaje oprostilne ali zavrnilne sodbe, oziroma v primeru ustavitve postopka in, da iz te določbe izhajajo le nekatere izjeme in sicer v primeru, če se postopek ustavi, oziroma, če se obtožba s sodbo zavrne ali zaradi obtoženčeve smrti ali pa zato, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, kar ni mogoče pripisati krivdno zasebnemu tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru določbe drugega odstavka člena 63 ZKP. Le v teh primerih torej stroški oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev obremenjujejo proračun, iz te določbe pa ne izhaja izjema, pri kateri ves čas vztrajata pritožnika, torej, da v primeru, ko je oškodovanec kot tožilec mladoletna oseba, da bi v takem primeru stroški postopka (sodne takse) bremenili proračun.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051888
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 13/2-1-2, 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5, 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-2, 52, 52/2, 52/2-2, 53, 53/2.. OZ člen 557, 557/1, 559.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - predznamba lastninske pravice - opravičitev predznambe - rok za opravičitev predznambe - listine, ki so podlaga za predznambo - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba obligacijskega prava, s katero se preživljanec v zameno za dosmrtno preživljanje zaveže preživljalcu, da bo nanj prenesel vse svoje premoženje s trenutkom svoje smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Na to bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo, tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe v zemljiško knjigo s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.
Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je na oporoki zapustnice njen podpis, da je oporoko zapustnica podpisala v navzočnosti oporočnih prič po tem, ko ji je bila le-ta prebrana in se je z njeno vsebino strinjala, je materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila oporoka sestavljena v skladu s členoma 62. in 64. ZD, zato je tožbeni zahtevek, s katerim bi sodišče ugotovilo, da oporoka zapustnice A. A. ni pristna, oziroma ugotovilo, da je omenjena oporoka nična, zavrnilo kot neutemeljenega. Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je bila v času podpisa oporoke zapustnica umsko v redu, bistra in orientirana, da nobena od zaslišanih prič ni podvomila o tem, da A. A. ne bi bila sposobna izražati svoje prave volje in ob zaključku, da tožnici nista dokazali, da bi toženca zapustnico - mamo pravdnih strank, glede podpisa oporoke spravila v zmoto, oziroma s silo, grožnjo in zvijačo mamo pripravila do tega, da je oporoko podpisala, pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določil 59. in 60. člena ZD, sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prvi podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev zgoraj navedene oporoke zapustnice.
Ker je že iz odgovora na tožbo, ki sta ga v tej pravdni zadevi podala toženca, in iz prve pripravljalne vloge tožnic povsem jasno razvidno, da med dediči obstoji spor o dejstvih, od katerih je odvisna višina nujnega deleža (npr. obstoj daril, vrednost zapuščine) in tudi morebitna dedna odpravljenost tožnic že za časa zapustničinega življenja, je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnici še nista izkazali pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža ter da bo dolžno o tem odločiti zapuščinsko sodišče.