odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost banke - odgovornost delodajalca - odgovornost za ravnanje zaposlenih - poseg v pravico do zasebnosti - vpogled v podatke - bančni račun - nedopustno ravnanje - tajnost podatkov - odmera odškodnine - duševne bolečine - nepotreben dokaz - dokaz z izvedencem
Pravno podlago zahtevku predstavlja 147. člen OZ, po katerem delodajalec odgovarja za škodo, ki jo je pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi povzročil njegov delavec, razen če dokaže, da je v danih okoliščinah ravnal, kot je treba. Med pravdnima strankama ni sporno, da je delavka toženke nepooblaščeno vpogledala v tožničin račun, s tem kršila bančno tajnost in tajnost tožničinih osebnih podatkov, zato je odgovornost toženke za njeno ravnanje podana.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da nepooblaščen vpogled v podatke osebnega računa ne predstavlja posega v pravico do zasebnosti kot ene izmed osebnostnih pravic, ki jih varuje Ustava RS v 35. členu. Pri zasebnosti gre za možnost posameznika, da zadrži informacije o sebi pred drugimi in da sam izbira, komu jih bo sporočil. To nedvomno velja tudi za podatke bančnega računa, ki kažejo na njegovo ekonomsko identiteto. Nepooblaščen vdor v takšne podatke zato predstavlja namerno poseganje v zasebno sfero, ki je pravno varovana in ki v primeru nastanka škodljivih posledic omogoča dosojo odškodnine za nepremoženjsko škodo po določilu 179. člena OZ.
Dokaz z izvedencem ni potreben, kadar lahko sodišče na podlagi splošno znanih okoliščin in drugih dokazov samo odloči o stopnji prestanih duševnih bolečin. Ker je v konkretnem primeru bistvena prav intimna prizadetost tožnice in njeno dojemanje škodnega dogodka, se je sodišče o obstoju pravno priznane škode lahko prepričalo že na podlagi njenega zaslišanja. Ob tem je tožnici sledilo, da so duševne bolečine dosegle prag intenzivnosti, ki omogoča prisojo denarne odškodnine, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Če tožnice ne bi vznemirjalo, da si nekdo nepooblaščeno ogleduje njene podatke na osebnem računu, se o tem ne bi pozanimala pri banki in ne bi zahtevala preverjanja kršitve bančne tajnosti. Da so bile duševne bolečine intenzivne, pa kaže tudi njena izpoved o izgubi zaupanja v varnost podatkov, o strahu, komu bodo posredovani, kako bo to vplivalo na preživetje družine, pa tudi izpoved, da si je težave blažila z jemanjem zdravil alternativne medicine.
ZPP člen 112, 112/2, 142, 142/4, 343, 343/1, 343/2.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve - začetek teka roka za pritožbo
V skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji v postopku v sporih majhne vrednosti, se smejo v skladu s 3. odstavkom 458. člena ZPP stranke pritožiti v osmih dneh. Ker je bila izpodbijana sodba toženki, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, vročena s fikcijo vročitve v skladu s 1. do 4. odstavkom 142. člena ZPP, t.j. po poteku 15 dni od dne, ko ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, dne 22. 9. 2021, se je tako rok za pritožbo zoper sodbo toženki iztekel, kot to pravilno ugotavlja v izpodbijanem sklepu tudi sodišče prve stopnje, v četrtek dne 30. 9. 2021. Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena na sodišče ali oddana priporočeno na pošto najkasneje tega dne (112. člen ZPP). Ker pa je toženka, kar pritožbeno tudi ni izpodbijano, pritožbo sodišču poslala priporočeno po pošti tako, da jo je na pošto oddala v soboto dne 2. 10. 2021, se v skladu z 2. odstavkom 112. člena ZPP šteje, da jo je tega dne tudi izročila sodišču.
Pritožba toženke, datirana z dnem 30. 9. 2021, je bila vložena dne 2. 10. 2021, v skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP vložena prepozno.
Računi za domnevno nastalo škodo tožeči stranki niso ustrezen dokaz protipravnega ravnanja tožene stranke. Da naj bi tožena stranka ravnala protipravno, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve in predlagati dokaze, ki bi dokazovali, da tožena stranka dejansko ni vračala palet, za kar so se nato naročniki obračali na tožečo stranko in jo finančno bremenili za opustitve tožene stranke. Nobenih dokazov o korespondenci in finančnih bremenitvah med tožečo stranko in njenimi naročniki glede domnevno nedopustnega ravnanja tožene stranke tožeča stranka ni predložila.
Ustrezno substanciranih dokaznih predlogov za zaslišanje s strani tožeče stranke ni bilo. Zgolj pavšalni zapis v vlogah tožeče stranke, da predlaga zaslišanje določenih oseb (ne da bi konkretizirala, o čem bi predlagane osebe lahko izpovedale), ne pomeni ustrezno substanciranega dokaznega predloga za zaslišanje. Na pavšalne dokazne predloge pa sodišče ne more (za nesubstanciran dokaz ni mogoče ugotoviti, ali je primeren oziroma potreben) niti ni dolžno odgovarjati z izčrpno obrazložitvijo.
V skladu z ZPP stranka ne more biti v zamudi, še preden bi sodbo prejela in se zoper njo pritožila.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - izhodiščna cena - pritožba upnika - ocenjena likvidacijska vrednost
Zakon določa omejitev izklicne oziroma izhodiščne cene pri prvem sklepu o prodaji navzdol, ne pa tudi navzgor.
odškodninski zahtevek - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka - tek zastaralnega roka po pretrganju zastaranja - rok za vložitev tožbe
Izid kazenskega postopka je odločilen za presojo teka zastaranja po pretrganju. Pravnomočna oprostilna sodba (enako tudi zavrnilna sodba ali sklep o ustavitvi) v kazenskem postopku z napotitvijo oškodovanca na pravdo nima za posledico ponovnega začetka teka zastaranja. Šteti je treba, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka v kazenskem postopku, vendar ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva in da se za priznanje in izvršitev ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
stroški oškodovanca kot tožilca - plačilo stroškov iz proračuna
Pritožniku je bilo že s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. II Kp 64/2011 z dne 27. 9. 2016 pojasnjeno, da je v določbi drugega odstavka člena 96 ZKP jasno opredeljeno, kakšna je obveznost plačila stroškov zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca v primeru izdaje oprostilne ali zavrnilne sodbe, oziroma v primeru ustavitve postopka in, da iz te določbe izhajajo le nekatere izjeme in sicer v primeru, če se postopek ustavi, oziroma, če se obtožba s sodbo zavrne ali zaradi obtoženčeve smrti ali pa zato, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, kar ni mogoče pripisati krivdno zasebnemu tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru določbe drugega odstavka člena 63 ZKP. Le v teh primerih torej stroški oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev obremenjujejo proračun, iz te določbe pa ne izhaja izjema, pri kateri ves čas vztrajata pritožnika, torej, da v primeru, ko je oškodovanec kot tožilec mladoletna oseba, da bi v takem primeru stroški postopka (sodne takse) bremenili proračun.
mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - prekluzivni roki - predlog za nadaljevanje postopka - fikcija umika tožbe
Ne glede na predhoden predlog strank se postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih od dneva, ko je mirovanje nastopilo, prav tako pa se postopek ne more nadaljevati, če stranka pred potekom štirih mesecev od pričetka mirovanja ni predlagala njegovega nadaljevanja, ki ne more biti vezano na s strani strank poljubno določen trenutek v prihodnosti.
Ker predlog za mirovanje postopka, ki sploh še ni nastopilo, ne more hkrati predstavljati predloga za nadaljevanje postopka, je neutemeljen tudi očitek, da je tožnica nadaljevanje pravočasno predlagala.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - dokazna ocena - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dovoljena pritožbena novota - brez privolitve osebe - omejitev pravice do izvajanja dokazov - duševna motnja - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokaz s sodnim izvedencem - dokaz z zaslišanjem
Sodišče je imelo oporo za odločitev v izvedenih dokazih, ki jih je lahko pridobilo do izdaje izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča je razveljavljena le iz razloga, ker sta pritožnici v pritožbi navedli nova dejstva in predložili nove dokaze, s katerimi sodišče prve stopnje v času izdaje sklepa ni razpolagalo. Ta dejstva in dokazi so zasejala dvom v pravilnost odločitve, ker bi lahko odločilno vplivala na dokazno oceno. Za pravilno oceno teh dejstev in dokazov je potrebno strokovno znanje izvedenca, kar bo tudi omogočilo, da se uravnoteži subjektivnost ali celo pristranskost teh navedb in dokazov.
ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 17, 18. Pravilnik o stroških postopka o prekršku (2008) člen 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
Ker je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi sodno tolmačko imenovalo z odredbo z dne 6. 9. 2021, torej pred uveljavitvijo omenjenih sprememb Pravilnika, se za odmero stroškov sodni tolmački v predmetni zadevi uporabljajo določbe 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodni tolmačih, ki je odločal, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku in da se določbe o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence, smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.. ZPP člen 236a.
seznanitev s kršitvijo - izredna odpoved - neupravičen izostanek z dela - utemeljen razlog za odpoved
ZDR-1 v drugem odstavku 85. člena določa obveznost delodajalca, da delavca seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor, kar se običajno stori z vročitvijo pisne obdolžitve in vabila na zagovor. Vendar zakon vročitve pisne obdolžitve in vabila na zagovor ne določa kot nujnega pogoja za zakonitost "postopka" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne določa točno, kako mora delodajalec delavca pisno seznaniti s kršitvami in ga povabiti na zagovor. Zato za presojo zakonitosti ni pomembna pravilna vročitev, temveč je pomembna seznanitev delavca.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj več kot pet dni zapored ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca - toženke, čeprav bi to moral in mogel storiti.
stroški kazenskega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - obročno plačilo stroškov postopka
Prvostopenjska odločitev prvostopenjske sodnice je procesne narave, saj je v izpodbijanem sklepu le ugotovila, da je obsojenkina prošnja za obročno odplačilo preostanka stroškov kazenskega postopka prepozna, ker je ni vložila v roku kot ga določa četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).
darilo zapustnika - dedni delež - vračunavanje daril v nujni delež - upoštevanje daril
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo celotno darilo, dano toženki, že upoštevano v zapuščinskem postopku po očetu. Pravdni stranki sta namreč v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 518/2015 zaradi ugotovitve obsega zapuščine 19. 6. 2018 sklenili sodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorili, da predstavlja zemljišče parc. št 151/6 v deležu do 1/2, darilo pokojnega očeta toženki. Tožnik je torej soglašal, da se darilo v celoti poračuna v dednem deležu toženke v zapuščini po očetu, ki je bil kot darovalec vknjižen v zemljiški knjigi, zato v tem postopku ne more uspeti s tožbo, po kateri bi se del istega darila poračunal še v dednem deležu toženke v zapuščini po materi. S tem bi namreč nastalo prikrajšanje v premoženjski sferi toženke, po drugi strani pa bi bil tožnik z dvakratnim upoštevanim istega darila sodedinji v obeh zapuščinskih postopkih neupravičeno obogaten.
Upoštevaje navedeno ter 3. točko istega člena, v skladu s katero zavarovalnica izplača poleg dodatne zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti tudi 80% do tedaj vplačanih bruto premij, v kolikor smrt nastopi zaradi nezgode med čakalnim rokom, je zaključiti, da je dolžna toženka v primeru nezgodne smrti zavarovanca v vsakem primeru izplačati dodatno zavarovalno vsoto za nezgodno smrt, izplačilo zavarovalne vsote za naravno smrt pa je odvisno od trenutka smrti glede na čakalni rok.
Pritožba utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. V 22. točki obrazložitve sodbe je navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in drugih prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov), temveč je odločilo na podlagi izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine pod B, med katerimi sta tudi prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 23. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - znižanje plače
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se osnovna plača delavca skladno z določbo 127. člena ZDR-1 določi na podlagi objektivnega kriterija zahtevnosti dela. Tako je bila tudi tožničina osnovna plača v 5. členu njene individualne pogodbe o zaposlitvi določena glede na zahtevnost njenega dela. Zaradi tega nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov tožnice ni mogoče utemeljiti na očitanih ji kršitvah delovnih obveznosti iz pisnega opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela, za katero je imela tožnica sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožnici plače ni znižala zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ampak zaradi kršitve delovnih obveznosti po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je znižanje že iz tega razloga nezakonito. Tako je tožnica na podlagi 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
Ker je tožnica izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je skladno z določbo tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 upravičena do odpravnine za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V njeni pogodbi o zaposlitvi je le za primer odpovedi s strani tožene stranke določena odpravnina v višini šestih plač, zato je tožnica upravičena do odpravnine v skladu z določbo 108. člena ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 2. 4. 2012 do 20. 5. 2019, kar je malo več kot sedem let. Tako ji po določbi drugega odstavka 108. člena ZDR-1 pripada odpravnina v višini 7/5 osnove iz prvega odstavka istega člena in sicer povprečne mesečne plače, ki jo je ali bi jo prejela, če bi delala, v zadnjih treh mesecih, kar ob plači v višini 6.200,00 EUR znaša 8.680,00 EUR in ne 37.200,00 EUR kot je zmotno dosodilo sodišče prve stopnje.
zahteva za sodno varstvo - način uporabe - mobilni telefoni
Povsem logično in življenjsko je sklepanje, da oseba, ki drži telefon v roki v višini glave, le-tega uporablja bodisi za telefoniranje, bodisi za poslušanje zvočnih posnetkov. Zato je povsem utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da je storilec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu uporabljal telefon, čeprav je policistka, ki je neposredno zaznala storjeni prekršek, izpovedovala "zgolj" o tem, da je telefon držal v rokah oziroma roki.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška, tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.