OZ-UPB1 člen 179, 182.. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 358.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - primarni in sekundarni strah - potrebni pravdni stroški - predpravdni odškodninski zahtevek
Toženka ima prav, da tožniku pripada le povračilo stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka, ne pa tudi stroškov za sestavo pritožbe na pritožbeno komisijo. Prvi namreč predstavljajo stroške poskusa mirne rešitve spora, do povračila katerih je stranka v pravdnem postopku upravičena, vsi nadaljnji stroški (torej tudi stroški za sestavo pritožbe na pritožbeno komisijo) pa predstavljajo riziko stranke same in ne morejo biti del upravičeno nastalih predpravdnih stroškov, ki jih sodišča sicer priznavajo strankam.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00053197
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1. ZOR člen 210, 210/2.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje skupnega premoženja v nepremičnino tretjega - nova stvar
Tožbeni zahtevek se je glasil na povrnitev denarnih vlaganj v nepremičnino iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da v času zatrjevanih vlaganj prva toženka in drugi toženec nista bila več lastnika sporne nepremičnine, zato z navedenimi vlaganji nista mogla biti obogatena.
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati na podlagi določb ZZZDR. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev vlaganj zoper tretje osebe in ne bivšega zakonca. Drži, da se za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR oziroma smiselno sedaj veljavne določbe DZ). Enako tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, ko sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se navedene določbe ZZZDR uporabljajo zgolj v razmerju med njima, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ v povezavi z 48. členom SPZ oziroma v konkretnem sporu določbe ZOR in ZTLR).
Ker je tožnica postavila denarni tožbeni zahtevek obligacijsko pravne narave ter med postopkom ni zatrjevala, da je zaradi navedenih vlaganj nastala nova stvar, na kateri ima stvarno pravno upravičenje, se do tega vprašanja sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati.
ZPP člen 8, 339, 339/2-8. ZIZ člen 15. ZNP-1 člen 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna ureditev stikov - spremenjene okoliščine - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba predlaganih dokazov - odločanje na podlagi verjetnosti - pravica do izjave - zaslišanje nasprotnega udeleženca - načelo proste presoje dokazov
Kadar sodišče na podlagi trditev in listinskih dokazov v spisu ne more z verjetnostjo ugotoviti obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe, ga načelo hitrosti ne sili v to, da predlog zavrne, temveč lahko izvede druge, „zamudnejše“ dokaze. Kar še toliko bolj velja v situaciji, kot je tu obravnavana, ko je začasni režim stikov že vzpostavljen.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - postopek za oceno ogroženosti otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiki - začasna ukinitev stikov - kontradiktornost - pravica do izjave
Glede na to, da se je sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo oprlo na mnenje CSD, bi nasprotni udeleženec moral imeti možnost svoje pomisleke v zvezi z mnenjem CSD pravočasno izraziti, sodišče prve stopnje pa bi se moralo v okviru ugotavljanja verjetne ogroženosti otroka (161. člen DZ) do njih opredeliti.
skupno starševstvo - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca - stiki
Sodišče res lahko določi skupno vzgojo in varstvo, tudi če o tem ni izrecnega soglasja med roditeljema, a kljub temu pod pogojem, da je med njima komunikacija, ki izvajanje takšne vzgoje in varstva omogoča, saj morata v takem primeru skupaj odločati o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00051204
DZ člen 189, 197, 197/1, 203. ZNP-1 člen 42, 83. ZPP člen 319, 319/2.
preživnina mladoletnih otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - korist mladoletnega otroka - COVID-19
Pritožnik ima prav, da se preživnina, ki je bila že določena s sodno odločbo, zviša lahko le, če se (bistveno) spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena prvič. Vendar je sodišče prve to pravilno upoštevalo. Preživnine ni zvišalo, ker bi bila prvič prenizko določena, pač pa zato, ker je ugotovilo, da so se materine pridobitne zmožnosti bistveno poslabšale, stroški s preživljanjem skupne hčerke pa bistveno povečali.
začasna odredba - sprememba odločitve o stikih - stiki otroka s staršem - odločba o stikih - obseg stikov - začasna ureditev stikov - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - standard verjetnosti - izvedensko mnenje - konfliktnost med starši - stroški za prevoz - največja korist otroka - denarna kazen
Narok v postopku za izdajo začasne odredbe ni obligatoren. Sodišče ga opravi le, kadar oceni, da je to smotrno.
Sodna praksa breme prevozov na in s stikov praviloma enakomerno porazdeljuje med oba starša. Od tega pravila sodišča odstopajo le v posebnih primerih, ki jih narekujejo specifičnosti konkretne situacije.
V tej fazi je treba poskrbeti za dovolj obsežne in redne stike, ki bodo omogočali ohranjanje pristne povezanosti med predlagateljem in deklicama.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 6b, 6b/1, 34. ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4, 188, 188/3.
ustavitev postopka - doplačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - dejanski prejem pisanja - iztek roka - vročitev s fikcijo - plačilo na prehodni podračun sodišča
Ker plačilo sodne takse, ki je bilo izvedeno prek ponudnika plačilnih storitev, tudi ni bilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo v skladu s prvim odstavkom 6.b člena ZST-1, je bila torej sodna taksa plačana prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051733
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 17, 18, 18/1, 329, 329/4, 364, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 2, 22, 23, 28.
kaznivo dejanje goljufije - kršitve določb kazenskega postopka - protispisnost - nasprotje med izrekom in razlogi - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaza - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev
Protispisnost je podana, ko sodišče napačno reproducira dokaz (navedbe prič, listinske dokaze). V primeru, ko se očitek nanaša na napačno presojo teh dokazov, pa gre le za drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja oziroma za uveljavljanje kritike dejanske presoje dokazov. Obdolženec je zakonske znake očitanega kaznivega dejanja izpolnil, ko mu je oškodovanec na podlagi njegovega lažnivega prikazovanja v škodo svojega premoženja izročil denar v višini 90.000,00 EUR, kar je rezultiralo v nastanku premoženjske koristi v sferi obdolženca in premoženjske škode v sferi oškodovanca. S tem je bilo kaznivo dejanje dokončano. Namen oškodovanca, ki ga je imel ob izročitvi denarja, ne vpliva na dejstvo, da je bil s strani obdolženca preslepljen, s preslepitvijo pa je obdolženec na njegov račun prišel do premoženjske koristi. Primeri naknadnih povrnitev škode niso pomembni niti za ugotovitev o obstoju škode niti za presojo goljufivega namena obdolženca. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo ravno zato, ker mu je bila na podlagi civilnih sodnih odločb obravnavana terjatev že pravnomočno prisojena in izterjana (zgolj) v višini 8.000,00 EUR.
spor majhne vrednosti - pogodba o vodenju transakcijskega računa - kreditna kartica - neporavnane obveznosti - limit - prenos terjatev - razlogi za pritožbo - pritožba v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - laična pritožba
Pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen. Ker pa je toženka vložila laično pritožbo, ji višje sodišče vseeno pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje višino terjatve prepričljivo ugotovilo na podlagi izpisa odprtih postavk.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti materialnega procesnega vodstva, saj je tožeča stranka opozorila na njene pomanjkljive navedbe in v takem primeru velja, da sodišče ni dolžno samo opozarjati druge stranke na pomanjkljivosti v navedbah.
dokazni standard - stopnja prepričanja kot dokazni standard - verjetnost kot dokazni standard - dokazni standard gotovosti - očitna pisna pomota sodišča - ocena verodostojnosti priče - dolžnost čiščenja in vzdrževanja pešpoti - opustitev čiščenja snega in preprečevanja poledice - padec na poledeneli pešpoti - redno vzdrževanje cest - odgovornost komunalnega podjetja - prepozen dokazni predlog
Neutemeljena je pritožbena kritika, da je prvo sodišče upoštevalo previsok dokazni standard, ko je ocenjevalo, ali je bilo območje pred blokom učinkovito očiščeno in posipano. Prvo sodišče je sicer navedlo, da ni mogoče z gotovostjo dokazati (…), kar bi na prvi pogled kazalo, da je uporabilo previsok dokazni standard (za meritorno odločitev v pravdi je treba trditve o pravno pomembnih dejstvih dokazati s stopnjo prepričanja, ne pa zgolj s stopnjo verjetnosti, kot toženka zmotno zatrjuje v pritožbi). Vendar pa gre po presoji pritožbenega sodišča v tem delu za očiten lapsus prvega sodišča oziroma se je prvo sodišče v tem delu zgolj napačno izrazilo, saj je iz celotnega konteksta relevantnega dela obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je prvo sodišče o dokazanosti relevantnih dejstev odločalo s stopnjo prepričanja. Glede na povedano je brez pomena toženkina trditev, da naj bi s stopnjo verjetnosti dokazala, da je njen zavarovanec opravljal zimsko službo pravilno in učinkovito, saj dokazni standard verjetnosti ne zadošča.
Ob prepričljivi ugotovitvi, da je tožnik padel na pešpoti zaradi njene poledenelosti, na more biti dvoma, da pešpot v preteklih dneh pred škodnim dogodkom ni bila ustrezno očiščena in posipana.
Prvo sodišče je sicer v povzetku izvedenih dokazov omenilo, da je v dokaznem postopku vpogledalo tudi izpis facebook pogovorov (ta dokaz je tožnik predlagal prepozno), vendar pa vsebine te listine ni zajelo v svoji dokazni oceni in je torej ni upoštevalo kot dokaz ter nanjo ni oprlo svoje odločitve.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da stranka, ki je bila sodne takse oproščena, njeno plačilo pa ji je bilo po zaključku postopka naloženo na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1, ne more ponovno predlagati oprostitve. Namen te določbe (ki ureja razmerje med taksnim zavezancem in državo) je namreč prav v tem, da v primeru izboljšanega premoženjskega stanja stranke, ki je bila plačila takse oproščena, to takso kasneje plača. Odločitev, s katero je sodišče vložen predlog za oprostitev zavrglo, je zato pravilna.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 158, 158/1, 158/2, 161.
družinski spor - začasna odredba - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - sprememba izvajanja stikov - začasno omejevanje stikov - nujnost izdaje začasne odredbe - mnenje otroka
Sodišče pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi otroka upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Vendar lahko izda začasno odredbo tudi brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja. Že iz tega (a fortiori) izhaja, da ob izdaji začasne odredbe sodišče nikakor ni "vezano" na morebiti izraženo voljo oz. željo otroka.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpolnitev tretjemu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Dikcija 280. člena OZ zahteva ugotovitev, da je toženka avans nakazala nekomu drugemu mimo tožničinega navodila. O tem odločilnem pravnem dejstvu pa izpodbijana sodba nima razlogov. Zato je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega ostavka 339. člena ZPP.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - restriktiven pristop - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - največja korist otroka
Zgolj želja deklic, da bi živeli pri očetu, ob očitnem pomanjkanju komunikacije med staršema, ne zadošča za sklep, da sta deklici pri nasprotni udeleženki ogroženi, zaradi česar bi bila potrebna takojšnja intervencija sodišča za izdajo začasne odredbe o drugačnem zaupanju mladoletnih deklet v vzgojo in varstvo. Pravice otroka do izražanja svojih stališč se ne sme razlagati tako, da bi otroku dejansko dala brezpogojno pravico veta brez upoštevanja drugih dejavnikov in preizkusa, s katerim se določi največja otrokova korist.
dedovanje - nujni delež - pravica do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega dednega deleža - dovoljene pritožbene novote
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica, ki jo je mogoče uveljavljati do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka. V takšnih primerih je izključena uporaba določbe prvega odstavka 337. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - dolžnost lastnika
V skladu z določbo petega odstavka 24. člena SZ-1 odgovarja za obratovalne stroške najemnika lastnik stanovanja subsidiarno. Če jih torej najemnik ne plačuje oz., če je najemno razmerje prenehalo, za njihovo plačilo odgovarja etažni lastnik.
pravica uporabe - lastninjenje - sklepčnost tožbe - originarna pridobitev lastninske pravice - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - vpis pravice v zemljiško knjigo - deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V skladu z utrjeno sodno prakso, ki jo ponudi tudi pritožba, je izbira pravnega varstva prepuščena tožniku. Ni razloga, da tožnica – še posebej v konkretnem primeru, ko zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice – svoje pravice ne bi mogla varovati (le) z ugotovitveno tožbo. Če se pridobi pravica originarno oz. na podlagi zakona, dajatveni zahtevek ni potreben. Zato je stališče sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe zmotno.