pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pritožba se neutemeljeno zavzema za to, da bi se zaradi izteka tožnikovega zadnjega delovnika, ki se je začel 30. 6. 2015 ob 22.00, dne 1. 7. 2015 ob 6. uri zjutraj štelo, da je ostal na delu po poteku časa, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je 1. 7. 2015 zaključil z delom po razporedu v nočni izmeni, ki jo je začel 30. 6. 2015, tožniku pa so se v evidenci ur tožnika te ure štele kot opravljene 30. 6. 2015, zato ni mogoče šteti, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Dne 1. 7. 2015 je bil sicer res že odjavljen iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tega dne ni bil več zavarovan za poškodbe pri delu, vendar pa to ne vpliva na ugotovitev, da tožnik ni v smislu 56. člena ZDR-1 ostal na delu, zaradi česar bi se štelo, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas lahko pride le, če po izteku pogodbe o zaposlitvi delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema, iz česar lahko izhaja volja strank po nadaljevanju delovnega razmerja. V predmetni zadevi je tožena stranka enako kot v drugih primerih nočne izmene glede na svoj način beleženja ur štela, da je tožnik z delom od polnoči do 6. ure zjutraj opravljal delo v nočni izmeni, začeti prejšnjega dne, da je izpolnil predpisano dnevno 8-urno obveznost za 30. 6. 2015.
Za odškodninsko odgovornost tožene stranke (zavoda) bi moralo biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev ali njenih izvedenskih organov takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje tožene stranke šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oz. arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.
Zgolj zaradi okoliščine, da sta v sodnem postopku zaradi uveljavljanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja odpravljeni odločbi tožene stranke in na podlagi sodno izvedenskega mnenja ob že priznani novi pravici iz invalidskega zavarovanja, določene le še dodatne omejitve pri delu, ni mogoče ugotoviti protipravnosti ravnanja zavoda. Zato odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kršil svoje delovnopravne obveznosti, ker v zamrzovalnico trgovine blaga ni vrnil ob ustrezni temperaturi, kar je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke in običajnim potekom dela. Zato je bil podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnica je svojo terjatev prijavila v stečajnem postopku, stečajni upravitelj pa je to terjatev (delno) priznal, zato se šteje, da jo je izpolnil. Še preden je toženka po priznanju terjatev opravila kakršnokoli pravdno dejanje, je tožnica tožbo umaknila. Zato skladno s členom 158/1 ZPP ni dolžna povrniti nasprotni stranki pravdnih stroškov, ker se šteje, da je tožbo umaknila takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek.
KZ-1 člen 264, 264/1. ZKP člen 388, 388/1, 498a, 498a/1, 498a/1-2, 498a/4.
dajanje daril za nezakonito posredovanje - odvzem denarja (podkupnine) prejemniku koristi - pravica do pritožbe - upravičenec do pritožbe - nedovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Pravico do pritožbe zoper sklep o odvzemu s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi ima lastnik odvzetega premoženja, ne pa tudi obdolženec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – zavarovalni zastopnik
ZDR-1 v tretjem odstavku 89. člena določa, da mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podati najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Relevanten trenutek, od katerega začne teči rok za podajo odpovedi iz tega razloga, je torej nastanek utemeljenega razloga in ne delodajalčeva seznanitev z odpovednim razlogom, do česar lahko pride tudi bistveno kasneje. Za presojo pravočasnosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je relevantno, kdaj je nastal konkretni v odpovedi navedeni odpovedni razlog.
V konkretnem primeru, ko je tožnik predložil izvirnik zdravniškega potrdila in se nahaja na prestajanju zaporne kazni in je omejen v komuniciranju z zunanjim svetom, ni nobene ovire, da sodišče samo odredi prepis izvirnika (priloge v spisu) na stroške tožnika.
soglasje volj – nesporazum o predmetu – dokazna ocena
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožniku ni uspelo dokazati, da je toženca pred prodajo seznanil z namerami družbe D. Med pravdnima strankama tako ni bilo nesporazuma o predmetu obveznosti, kar posledično pomeni, da je prodajna pogodba sklenjena in kot taka veljavna.
ZD člen 210 – 212, 221, 221/1. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 3, 3/3.
dodatni sklep o dedovanju – zemljiška knjiga – lastninska pravica v pričakovanju – fotokopija pogodbe v verigi – predlog za vzpostavitev etažne lastnine
Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
Za veljavnost splošnih pogojev ni poleg tistih, ki jih določa 120. člen OZ, nobenih dodatnih pogojev (npr. da bi morala zavarovalnica sklenitelja še posebej opozarjati na vsebino posameznih pogojev).
sklep o denarni kazni – nepristranski sodnik – zaupanje v sodstvo – ugled sodstva – avtoriteta sodstva – žalitev sodišča in strank
V primeru, ko sodnik odloča o kaznovanju udeleženca postopka zaradi žalitve, ki je namenjena tudi temu sodniku, je podana utemeljena bojazen vzpostavitve dvoma, ali je sodnik odločil nepristransko, kljub temu, da sodnik ne odloča o lastni razžalitvi, temveč o tem, ali je prizadet ugled sodne veje oblasti.
Sodnik bi ocenjeval izjave, ki se nanašajo nanj osebno ter sankcioniral njihovega avtorja, kar poraja utemeljen dvom o nepristranskosti, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko o kaznovanju ni odločila razpravljajoča sodnica, temveč drugi nepristranski sodnik.
Pri kritičnih in ostrih izjavah je treba presoditi, ali gre za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. V obravnavanem primeru tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožena stranka s svojimi izjavami prekoračila meje dopustnega.
Ker naj bi po ugotovitvah v postopku angažiranega izvedenca medicinske stroke prav karies dovzetnost zob za poškodbe zobne krone (tudi v konkretnem primeru) bistveno povečal, je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je k nastanku ugotovljene (in sicer tako premoženjske kot nepremoženjske) škode (v pomembnem deležu) prispeval tudi tožnik sam.
izselitev iz stanovanja – bivanje brez pravnega naslova – zamudna sodba
Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se izseli iz njenega stanovanja, saj v njem biva brez pravnega naslova (111. člen SZ-1) in ne plačuje nobenih stroškov bivanja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0085911
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 619. ZGO-1 člen 7. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena člen 4.
podjemna pogodba – izdelava projektne dokumentacije – neskladnost z lokacijsko informacijo – neuporabnost – projektiran objekt – osrednja stanovanjska stavba – trditvena podlaga – prekluzija – pogoj nekrivde – klasifikacija vrst objektov
Trditve, ki jih je tožnica podala po prvem naroku za glavno obravnavo, niso konkretizacija trditev o pravnorelevantnih dejstvih, zato je zanje nastopila prekluzija.
Projekt PGD, ki ga je izdelala tožnica, ni uporaben. Gradnja projektirane stanovanjske stavbe ni dopustna, ker ni v skladu z izdano lokacijsko informacijo.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - dobra vera - veljaven pravni naslov - zakonita in dobroverna posest - skrbnost
Po določbah 27. in 28. člena SPZ je posest dobroverna in lastniška, če posestnik ni vedel in ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje, dobroverni lastniški posestnik pa je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Ne zadošča, da ne ve, da ni lastnik, temveč mora biti v opravičljivi zmoti. Zmota je opravičljiva če posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost).
Za razliko od dobroverne zakonite posesti, se za dobroverno lastniško posest ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, tudi potem, ko je z neko potrebno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084564
URS člen 22, 35. ZZZDR člen 12, 51, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZPP člen 70, 70-6, 181, 215, 254, 254/2, 274.
izvenzakonska skupnost – zunajzakonska partnerja – skupno premoženje – vlaganja v hišo – vlaganja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine – civilna delitev skupnega premoženja v pravdi – povečanje vrednosti nepremičnine – predhodno vprašanje – vmesni ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitvena tožba
Sodna praksa dopušča civilno delitev skupnega premoženja v pravdi, če so podane posebne okoliščine (na primer: soglasje nasprotne stranke, če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu, kadar je otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini, ob nedovoljenem razpolaganju enega zakonca s skupnim premoženjem).
Sodišče je pravilno upoštevalo obogatitveno načelo oziroma materialnopravno izhodišče, da skupno premoženje predstavlja tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji v času trajanja izvenzakonske skupnosti in po katerem je treba ugotoviti povečanje vrednosti nepremičnine glede na stanje pred vlaganji.
Ugotovitev o obstoju (obsegu) skupnega premoženja in deležev na njem je predhodno vprašanje o utemeljenosti denarnega zahtevka. Tožeča stranka ga je v tem delu postavila kot vmesni ugotovitveni zahtevek, za kar pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Če tožena stranka umakne primarni (dajatveni ali oblikovalni) tožbeni zahtevek ali če sodišče tožbo glede tega zahtevka zavrže, je treba preostali - ugotovitveni zahtevek - obravnavati kot samostojno ugotovitveno tožbo in oceniti obstoj pravnega interesa.
Zavrnitev dajatvenega zahtevka ne pomeni avtomatično, da je neutemeljen tudi zahtevek ugotovitvene tožbe. Sodišče mora v tem primeru presoditi, ali lahko vmesni ugotovitveni zahtevek ostane v veljavi kot zahtevek samostojne ugotovitvene tožbe.
javna listina – prava volja strank – sočasni ustni dogovori – tek zakonskih zamudnih obresti – vezanost na zahtevek
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče ne bi smelo ugotavljati prave volje strank, ker v konkretnem primeru v skladu s prvim odstavkom 56. člena OZ velja samo tisto, kar je izraženo v posebni obliki. V skladu z drugim odstavkom istega člena so namreč veljavni sočasni ustni dogovori, če niso v nasprotju z vsebino pogodbe in če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Konkretno ne gre za obveznosti pogodbenih strank, temveč za ugotovitev dejstva, glede česar je dopustno ugotavljati, da takšno dejstvo ni resnično. Navedeno je mogoče celo pri javni listini, za kakršno sicer, kot je bilo že obrazloženo, v konkretnem primeru ne gre (četrti odstavek 224. člena ZPP).
zasilna pot – javno dobro – prometni režim na nekategoriziranih cestah
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnine, ki niso v lasti občine ali države, ne morejo pridobiti z uporabo, ampak zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.