Tožnik je imel glede na navodila osebne zdravnice dovoljenje za gibanje in druženje v času bolniškega staleža. Za kršitev navodil bi šlo le, če bi tožnik v času bolniškega staleža opravljal delo, česar sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti očitkov, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – svoj poklic – dejanski pogoji dela
Po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Glede na tako določeno definicijo svojega poklica se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec razporejen pred nastankom invalidnosti, oziroma tisto delo, ki je določeno v pogodbi o zaposlitvi, in ga je zavarovanec dejansko opravljal. Poleg tega pa tudi vsa druga dela, za katera ima strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in izkušnje.
Za pravilno oceno invalidnosti v skladu s 60. členom ZPIZ-1 so med drugim odločilnega pomena pravilno in popolno ugotovljeni dejanski pogoji dela na delovnem mestu, na katero se ocenjuje invalidnost. Sodno izvedensko mnenje ni podano glede na dejanske pogoje dela na delovnem mestu delovodska opravila, glede katerih je tožnik zatrjeval in izpovedal, da niso povsem takšni, kot izhajajo iz opisa delovnega mesta na obrazcu DD-1. Izvedensko mnenje zato ni popolno niti prepričljivo.
pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – zaposlitev za nedoločen čas – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Toženka kot delodajalec lahko na podlagi člena 60/2 ZDR-1 za zagotavljanje dela delavcev uporabnikom sklepa z delavci pogodbo o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani zakoniti pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, navedeni v členu 54/1. Zato je prvostopno sodišče skladno s trditveno podlago tožnice utemeljeno preverjalo, ali so bili dejansko podani takšni pogoji pri pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih med tožnico in toženko.
Tožnica ima zagotovljeno sodno varstvo za ugotovitev delovnega razmerja za nedoločen čas (skladno s 56. členom ZDR-1) ne le v povezavi z nazadnje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ampak tudi glede predhodno sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Ob tem je pomembno tudi, da v primeru, če je bila le ena od teh pogodb o zaposlitvi sklenjena nezakonito, so nezakonite tudi vse ostale naknadno sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Uporabnik je imel neprekinjeno potrebo po tožničinem delu, vendar se za trajno naročilo (zaposlitev za nedoločen čas) ni odločil zaradi finančnega tveganja. To pa ni razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Zato so skladno s členom 56 ZDR-1 nastopile posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in se šteje, da je tožnica od določenega dne dalje zaposlena pri toženki za nedoločen čas.
Ker nasprotni udeleženec v roku ni plačal takse, je prvo sodišče pravilno štelo, da je njegov ugovor umaknjen, in sicer na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53, 53/2. Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini člen 8. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5, 7.
Tožena stranka je s Pravilnikom o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini določila, da v času opravljanja nalog v tujini, pripadniku stalne sestave pripada en dan tedenskega počitka, ki ga lahko izrabi izključno na območju države, v kateri opravlja naloge. Tožena stranka tožniku ne more odrekati pravice, ki mu jo je sama izrecno zagotovila. Tožena stranka tožniku ni omogočila izkoristiti tedenskega počitka, zato je tožnik upravičen do vtoževanega nadomestila.
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 144, 144/4, 147, 147/2. ZVRK člen 16, 16/1, 38, 38/1, 38/2.
financiranje volilne in referendumske kampanje - odločitev o sankciji - izpodbijanje odločitve o sankciji - splošna pravila za odmero sankcije - opomin - omilitev globe - stroški postopka - kdo plača stroške postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1 se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo, ter sodišče pri odločitvi za izrek opomina po tem odstavku ne uporabi sočasno tudi določbe prvega odstavka istega člena.
Prva tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za dejanja/ravnanja svojih zaposlenih, ki so jih ti storili v (službenem) času, ko še niso bili zaposleni pri njej.
Kazenska odgovornost je strožja od civilne, zato golo dejstvo, da je bil kazenski postopek ustavljen, še ne pomeni, da (tam) oškodovanec v pravdnem postopku ne bi mogel dokazati odškodninske odgovornosti obdolženca – tu drugega toženca.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico tožencev do sodelovanja v dokaznem postopku, ker je brez ustreznega strokovnega znanja ugotovilo, da prekomerna poraba elektrike izvira iz naprave za ogrevanje žlebov, dokazni predlog za postavitev izvedenca elektro stroke, pa je (očitno) zavrnilo z argumentom, da je imelo za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka dovolj podlage v navedbah strank in ostalih izvedenih dokazih. Ustrezno substanciranega dokaznega predloga ne bi smelo zavrniti z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. „Vnaprejšnja dokazna ocena“ ni dovoljena.
zasilna pot – javno dobro – prometni režim na nekategoriziranih cestah
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnine, ki niso v lasti občine ali države, ne morejo pridobiti z uporabo, ampak zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
Obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP predvideva položaj, ko je v času sprejema sodne odločbe v postopku, ki je pravnomočno končan, obstajala druga sodna odločba oziroma odločba kakšnega drugega organa, s katero se je rešilo vprašanje, ki je imelo prejudicialen pomen za razsojo o glavni stvari v navedenem postopku. Na takšno odločbo je bilo sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, vezano.
Kasneje pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. S prenehanjem takšne odločitve so dani pogoji za možnost drugačne odločitve zaradi povezanosti dejanskih stanov med prejudicialnim in glavnim vprašanjem, kot jo utemeljuje neko pravno pravilo. To pa pomeni tudi, da dokler prenehanja prejudicialne odločitve ni, ne morejo biti dani pogoji za možnost drugačne odločitve oziroma povedano drugače: obnovitveni razlog ne obstoji.
Pri določitvi preživnine je treba upoštevati otrokove potrebe in aktivnosti, ki jih ima v času sojenja na prvi stopnji.
Začasna preživnina po začasni odredbi za čas od vložitve tožbe 18. 5. 2015 do 31. 10. 2015 presega dosojeno preživnino po sodbi. To pomeni, da je nastali položaj podoben situaciji, ki jo ureja tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s 3. točko prvega odstavka 264. člena tega zakona. Ker je toženec za čas od vložitve tožbe do 31. 10. 2015 v celoti plačal mesečne zneske preživnine, je terjatev prenehala v delu, kolikor je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tožnice za določitev preživnine (v tem obsegu je bila začasna odredba realizirana), v delu, v katerem je začasna preživnina presegala s sodbo določeno preživnino, pa višja preživninska terjatev ni nastala. Prvo sodišče bo zato moralo izdati ustrezen sklep na podlagi navedenih določb ZIZ, saj tožnica ne more imeti začasne odredbe kot izvršilni naslov za višje zneske preživnine (za razliko) v obdobju od vložitve tožbe do 31. 10. 2015, kot so določeni s pravnomočno sodbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085899
Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3, 3-2, 3-3, 4, 6, 6-2, 7, 8, 8-2, 9, 11. ZVPot člen 1, 1/11, 1/12, 1a, 4 – 11a. OZ člen 131, 180. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost za izdelek – produktna odgovornost – odgovornost proizvajalca izdelka z napako – škoda, ki jo povzroči izdelek z napako – objektivna odgovornost – izključitveni razlogi – vzročna zveza – potrošnik – posredni oškodovanec – proizvajalec izdelka z napako – krivdna odgovornost – pravica do odškodnine zaradi težke invalidnosti – subjektivna sprememba tožbe
ZVPot je Direktivo Sveta 85/374/EGS prenesel v pravni red RS, zato je treba zakonodajo v RS, ki (dodatno) ureja področje odgovornosti zaradi napak na izdelku, razlagati usklajeno z Direktivo, v skladu z že uveljavljenim načelom lojalne razlage. Direktiva vzpostavlja popolno harmonizacijo, ki onemogoča drugačno urejanje pravnih položajev oškodovancev ali odgovornih oseb v nacionalnih zakonodajah, ker želi vzpostaviti enake kriterije varstva in odgovornosti, ki so povezani z napakami na proizvodih.
Direktiva in ZVPot urejata (le) objektivno odgovornost proizvajalca za škodo zaradi napake na izdelku, ne pa krivdne odgovornosti.
Iz določb Direktive in ZVPot izhaja, da ni dopustno priznati oškodovancu pravic iz naslova objektivne odgovornosti proizvajalca za napake na stvari drugače, kot to ureja Direktiva, kar velja tudi za ugotavljanje temelja objektivne odškodninske odgovornosti, ki je podlaga za priznanje nepremoženjske škode, katere vrsta, obseg in višina se presoja po nacionalnih predpisih posamezne države.
Direktiva in ZVPot določata, da je izključena objektivno odgovornost za škodo, ki je nastala na proizvodu z napako in se upoštevala (le) škoda na stvari, ki dosega vrednost 500,00 EUR. To pa pomeni, da oškodovanec to škodo lahko uveljavlja le po pravilih krivdne odgovornosti ali na poslovnopravni podlagi.
Za dokazovanje napake v okviru dokazovanja vzročne zveze s strani oškodovanca se zahteva predvsem dokazovanje fizičnega defekta na proizvodu, ki pripelje do pomanjkljive varnosti.
Direktiva vzpostavlja sistem, kjer bi bil proizvajalec odgovoren za vsakogar, ki utrpi škodo zaradi napake na izdelku, zato Direktiva ne ureja le pravic, ki jih imajo potrošniki in osebe, ki jim je nastala škodo „neposredno“ zaradi proizvoda z napako, marveč tudi pravice „posrednih“ oškodovancev iz 180. člena OZ.
Če je primarna funkcija odškodninskega prava v odstranitvi neupravičenega položaja, v katerem se je znašel oškodovanec, s tem, da se odpravi njegovo prikrajšanje, tožniku pripada pravica do pravovarstvenega zahtevka tudi na podlagi krivdne odgovornosti iz naslova produkcijske odgovornosti.
Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, lahko stranka z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbije.
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-12, 362, 362/1.
ugotovitev obsega zapuščine – posebno premoženje – prispevek pri nakupu stanovanja – dohodek zapustnika – prekluzija – dokazno breme – pogrebni stroški – zavarovalna pogodba – izplačilo zavarovalnine
Zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele je tretja oseba, ki s tožbo ni zajeta. Tožnica zato v tej pravdi ne more doseči ugotovitve o domnevno drugačnem lastninskem stanju te nepremičnine. V zapuščino namreč sodijo samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku v času njegove smrti.
Breme dokazovanja, da je sporni znesek v celoti ali deloma še obstajal ob uvedbi dedovanja, je bilo na tožnici, vendar ga ni zmogla.
Pogrebni stroški so dolg zapuščine, torej njena pasiva. Dejstvo, da naj bi toženka denar za njegov pogreb dvignila z zapustnikovega računa šele po zapustnikovi smrti, ni relevantno.
Zavarovalnica izplačala zavarovalnino upravičencu, ki je bil določen v zavarovalni polici. Ker je zapustnik s sklenitvijo zavarovalne pogodbe očitno razpolagal s svojim premoženjem v korist določene osebe, ki je s smrtjo zapustnika pridobila lastno pravico do izplačila zavarovalnine, ta sredstva ne sodijo v zapuščino.
Pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa udeležence zemljiškoknjižnega postopka zavezuje glede vseh vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v postopku. Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - dobra vera - veljaven pravni naslov - zakonita in dobroverna posest - skrbnost
Po določbah 27. in 28. člena SPZ je posest dobroverna in lastniška, če posestnik ni vedel in ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje, dobroverni lastniški posestnik pa je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Ne zadošča, da ne ve, da ni lastnik, temveč mora biti v opravičljivi zmoti. Zmota je opravičljiva če posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost).
Za razliko od dobroverne zakonite posesti, se za dobroverno lastniško posest ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, tudi potem, ko je z neko potrebno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah.
SZ-1 člen 41, 41/1, 44, 44/1, 46. SPZ člen 119, 119/1, 119/5.
skupnost etažnih lastnikov – prodaja stanovanja – vplačilo v rezervni sklad – vračilo vplačila v rezervni sklad
Skupnost etažnih lastnikov z odhodom enega od etažnih lastnikov ob prodaji stanovanja ne preneha in ne razpade, temveč obstaja naprej, s tem, da kupec kot novi etažni lastnik in pravni naslednik vstopi v položaj prejšnjega etažnega lastnika. Etažni lastnik (tudi bivši) nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve. Gre namreč za strogo namenska sredstva, ki se lahko uporabijo le za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav, ki so predvidene v sprejetem načrtu vzdrževanja, ter za nujna vzdrževalna dela in za odplačevanje v te namene najetih posojil (prvi odstavek 44. člena SZ-1).
prisilna hospitalizacija – paranoidna shizofrenija – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – pogoji za podaljšanje zdravljenja – izvedensko mnenje – pomanjkljivi razlogi – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje izpolnjenosti pogojev iz prve alineje 39. člena ZDZdr ni presojalo, saj izvedencu ni zastavilo vprašanj o sposobnosti udeleženke, da oblikuje svojo voljo v zvezi z zdravljenjem v primeru odpusta na odprti oddelek, je dejansko stanje ugotovilo pomanjkljivo, na kar pritožba utemeljeno opozarja.