Ker gre za drugo dokazno temo, pritožbene trditve, da gre za enoten dokazni predlog ter da je predujem dolžan založiti tožnik, ki je v tožbi predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, niso utemeljene. Dopolnitev izvedenskega mnenja, predlagana s strani toženih strank, predstavlja nov dokazni predlog, saj je vezana na nove trditve o pravnorelevantnih dejstvih in nova vprašanja izvedenca v zvezi s temi novimi trditvami.
ZDSS člen 43, 43/1, 43/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – verjetno izkazana terjatev
Glede na do sedaj predloženo listinsko dokumentacijo verjetnost obstoja terjatve (za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ni izkazana, zato predlog za izdajo začasne odredbe (da je tožena stranka dolžna tožnici izplačevati mesečno nadomestilo plače...) ni utemeljen.
prednostno poplačilo upnikov - preživnine zapadle v zadnjem letu pred izdajo sklepa o poplačilu
Ker je zakonska določba prvega odstavka 197. člena ZIZ o prednosti pri poplačilu izjema od splošnega vrstnega reda poplačila terjatev glede na trenutek pridobitve zastavne pravice z vknjižbo v zemljiški knjigi (198. člen ZIZ) in ker je treba izjeme vedno razlagati ozko, bi sklicevanje, da gredo delavcu terjatve iz delovnega razmerja z dolžnikom prednostno tudi, če so zapadle več kot zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pomenilo širitev izven izjeme 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.
Tožnik je imel glede na navodila osebne zdravnice dovoljenje za gibanje in druženje v času bolniškega staleža. Za kršitev navodil bi šlo le, če bi tožnik v času bolniškega staleža opravljal delo, česar sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti očitkov, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53, 53/2. Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini člen 8. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5, 7.
Tožena stranka je s Pravilnikom o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini določila, da v času opravljanja nalog v tujini, pripadniku stalne sestave pripada en dan tedenskega počitka, ki ga lahko izrabi izključno na območju države, v kateri opravlja naloge. Tožena stranka tožniku ne more odrekati pravice, ki mu jo je sama izrecno zagotovila. Tožena stranka tožniku ni omogočila izkoristiti tedenskega počitka, zato je tožnik upravičen do vtoževanega nadomestila.
Vložnik je bil s sklepom pozvan, da nejasno in nerazumljivo vlogo predloži v slovenskem jeziku ter jo hkrati dopolni in popravi tako, da jo označi kot tožbo, navede toženo stranko s popolnim nazivom in naslovom, postavi jasen in določen tožbeni zahtevek in predloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali overjenem prevodu. Opozorjen je bil na možnost uveljavljanja brezplačne pravne pomoči ter na pravne posledice, če vloga v odrejenem roku ne bo vrnjena popravljena in dopolnjena tako, da jo bo mogoče obravnavati po vsebini. Vloga v odrejenem roku ni bila vrnjena popravljena niti dopolnjena v skladu s pozivom sodišča. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
posredni oškodovanec – soprispevek – letalo – letalska nesreča
Tožnici kot mati in sestra umrlega sta upravičeni do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega zato, ker spadata v krog tistih posrednih oškodovancev, ki so po izrecni določbi prvega odstavka 180. člena OZ upravičenci do denarne odškodnine za duševne bolečine.
Tožnici kot posredni oškodovanki zaradi sinove oziroma bratove smrti ne moreta od zavarovalnice zahtevati odškodnine za tisti del škode, ki bi ustrezal prispevku pokojnega, če bo ta, po dokaznem postopku izveden skladno z določili ZPP, dokazan (prvi odstavek 171. člena OZ).
Za obdobje pred 25. 6. 2008 se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na SPZ, saj glede odgovornosti lastnika neprofitnega stanovanja, za kakršnega gre v konkretnem primeru, SZ-1 takrat ni imel posebne določbe in subsidiarne odgovornosti lastnika neprofitnega stanovanja ni določal.
ZD člen 210 – 212, 221, 221/1. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 3, 3/3.
dodatni sklep o dedovanju – zemljiška knjiga – lastninska pravica v pričakovanju – fotokopija pogodbe v verigi – predlog za vzpostavitev etažne lastnine
Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – postavitev neustreznih vprašanj s strani pooblaščenca – materialno procesno vodstvo
Postavljanje nepomembnih oziroma neustreznih vprašanj in neumestna opazka pooblaščenke tožnika ni razlog za izrek denarne kazni po členu 304 ZPP, saj ima sodišče na razpolago druge ukrepe v okviru materialno procesnega vodstva.
Pri določitvi preživnine je treba upoštevati otrokove potrebe in aktivnosti, ki jih ima v času sojenja na prvi stopnji.
Začasna preživnina po začasni odredbi za čas od vložitve tožbe 18. 5. 2015 do 31. 10. 2015 presega dosojeno preživnino po sodbi. To pomeni, da je nastali položaj podoben situaciji, ki jo ureja tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s 3. točko prvega odstavka 264. člena tega zakona. Ker je toženec za čas od vložitve tožbe do 31. 10. 2015 v celoti plačal mesečne zneske preživnine, je terjatev prenehala v delu, kolikor je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tožnice za določitev preživnine (v tem obsegu je bila začasna odredba realizirana), v delu, v katerem je začasna preživnina presegala s sodbo določeno preživnino, pa višja preživninska terjatev ni nastala. Prvo sodišče bo zato moralo izdati ustrezen sklep na podlagi navedenih določb ZIZ, saj tožnica ne more imeti začasne odredbe kot izvršilni naslov za višje zneske preživnine (za razliko) v obdobju od vložitve tožbe do 31. 10. 2015, kot so določeni s pravnomočno sodbo.
soprispevek – varnostni pas – izgubljeni zaslužek – stalna zaposlitev
V novem sojenju naj sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 214. člena ZPP in upoštevaje vse v zvezi s tem (torej tudi v tožbi) podane relevantne tožnikove trditve presodi, ali je potrebno toženkino trditev o tem, da tožnik ob dogodku ni bil privezan z varnostnim pasom (s katerim slednja utemeljuje obstoj njegovega prispevka), šteti za priznano ali ne, svoje zaključke pa tudi ustrezno (konkretno) obrazloži.
Sodišče je zaključilo, da ni pomemben namen posojanja denarja, temveč dejstvo, da je tožnici uspelo dokazati, da je denar dejansko posodila, toženec pa ga ni vrnil.
Obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP predvideva položaj, ko je v času sprejema sodne odločbe v postopku, ki je pravnomočno končan, obstajala druga sodna odločba oziroma odločba kakšnega drugega organa, s katero se je rešilo vprašanje, ki je imelo prejudicialen pomen za razsojo o glavni stvari v navedenem postopku. Na takšno odločbo je bilo sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, vezano.
Kasneje pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. S prenehanjem takšne odločitve so dani pogoji za možnost drugačne odločitve zaradi povezanosti dejanskih stanov med prejudicialnim in glavnim vprašanjem, kot jo utemeljuje neko pravno pravilo. To pa pomeni tudi, da dokler prenehanja prejudicialne odločitve ni, ne morejo biti dani pogoji za možnost drugačne odločitve oziroma povedano drugače: obnovitveni razlog ne obstoji.
SZ-1 člen 41, 41/1, 44, 44/1, 46. SPZ člen 119, 119/1, 119/5.
skupnost etažnih lastnikov – prodaja stanovanja – vplačilo v rezervni sklad – vračilo vplačila v rezervni sklad
Skupnost etažnih lastnikov z odhodom enega od etažnih lastnikov ob prodaji stanovanja ne preneha in ne razpade, temveč obstaja naprej, s tem, da kupec kot novi etažni lastnik in pravni naslednik vstopi v položaj prejšnjega etažnega lastnika. Etažni lastnik (tudi bivši) nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve. Gre namreč za strogo namenska sredstva, ki se lahko uporabijo le za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav, ki so predvidene v sprejetem načrtu vzdrževanja, ter za nujna vzdrževalna dela in za odplačevanje v te namene najetih posojil (prvi odstavek 44. člena SZ-1).
Tožnikovo redno plačevanje mesečnih anuitet predstavlja izpolnjevanje mesečnih obveznosti po pogodbi tudi, če so bile mesečne obveznosti izpolnjevane na podlagi administrativne prepovedi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084604
OZ člen 50, 50/1. ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 205, 205-4, 243.
osebni stečaj – prekinitev pravdnega postopka – izgubljeni dobiček – navidezna pogodba – metoda po stroškovnem merilu z dodano vrednostjo – metoda raziskave tržnih najemnin
S sklepom sodišča se je nad tožnikom začel postopek osebnega stečaja. Ker spada terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP v stečajno maso, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena le navidezno. Ker tožnik na podlagi navidezne pogodbe ni mogel pričakovati dohodka, mu tudi škoda zaradi izgubljenega dohodka ni mogla nastati.
Za presojo istovetnosti tožbenega zahtevka v fazi, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, se uporablja procesna ekvivalenčna teorija oziroma teorija o dvočlenskem spornem predmetu, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlogi in dejansko podlago zahtevka.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – res iudicata – prisojen premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku – zavrženje tožbe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve
Zaskrbljenost oziroma strah pred tožencem ni vsebina pravnorelevantne škode, ki jo Obligacijski zakonik pozna kot duševne bolečine zaradi razžalitve. Za strah je tožnik prejel odškodnino iz drugega naslova. Pač pa je poseg v telesno integriteto ob podani porušeni duševni sferi, poseg v osebnostne pravice tožnika oziroma je bil razžaljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0084587
OZ člen 131, 171. SPZ člen 12. ZCes-1 člen 66, 66/3.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – udarec v vejo na pešpoti – dolžnost lastnika vzdrževati pešpot – odstranitev vej – soprispevek – dejansko stanje – dokazna ocena
Lastnika na podlagi določila 12. člena SPZ pri izvrševanju lastninske pravice zavezuje in omejuje načelo neminem laedere, po katerem mora svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da ne povzroča drugim škode.