STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085098
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 1018, 1028. ZFPPIPP člen 252, 408, 408/1, 408/2. ZPP člen 318.
obratovalni stroški – neplačilo obratovalnih stroškov s strani najemnika – plačilo obveznosti s strani lastnika – subsidiarno poroštvo – prehod upnikovih pravic na poroka – subrogacija – regresni zahtevek lastnika – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – osebni stečaj toženca – pravdna sposobnost – nastanek terjatve po začetku osebnega stečaja – učinkovanje stečajnega postopka – učinkovanje odpusta obveznosti – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne zahteva se, da se sporni dolg izterja iz stečajne mase oziroma da bi toženca zastopal zakoniti zastopnik (stečajni upravitelj), saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka in na katero bi učinkoval začetek stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Na takšno terjatev pa tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da je tožnik iznajdljiv in sposoben pridobiti nove stranke, zato je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da se pridobitne sposobnosti toženca zaradi izgube ene stranke niso bistveno zmanjšale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084836
ZPP člen 7, 212.
trditveno in dokazno breme – višina terjatve – dejansko stanje – dokazovanje – načelo kontradiktornosti
Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da so stranke tiste, ki morajo v tožbi jasno opredeliti dejansko podlago svojega zahtevka in da nikakor ni naloga sodišča, da iz dokaznih listin samo poišče, kaj bo upoštevalo kot dejansko podlago svoje odločbe. Z drugačnim postopanjem bi sodišče preseglo svoja pooblastila in kršilo načelo kontradiktornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080136
OZ člen 103, 108, 109. ZASP člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
umik avtorskih del iz prodaje – založniška pogodba – neposredovanje podatkov o prodaji – evidenca dohodka – delno neplačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – veljavnost odstopne izjave – neznatni del obveznosti – načelo ekvivalence – kavza pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Neposredovanje oziroma neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevala odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitve pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes, saj bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka prodaje učbeniškega gradiva lahko seznanila z vpogledom v toženčeve poslovne listine in poslovne knjige, kar mora slednji avtorju omogočiti na njegovo zahtevo.
Delno neplačilo pogodbenih obveznosti bi imelo za posledico prenehanje pogodbe šele takrat, ko ne bi bilo več mogoče doseči namena pogodbe. V konkretnem primeru ima delno neplačilo avtorskega honorarja za posledico lahko le tožničin izpolnitveni zahtevek, ne pa tudi odstopa od pogodbe, kot najtežje sankcije.
Zmotno je materialnopravno stališče, da velik finančni aranžma toženke pri izdaji in distribuciji učbenika z vidika razmerja med neizpolnjenimi in izpolnjenim delom pogodbe ni pravno pomemben.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – razlogi sodbe – prosta presoja dokazov – premoženje podjetnika
Kot pravilno ugotavlja sama pritožba, je lahko sodišče prve stopnje kot skupno upoštevalo le tisto premoženje, ki to še vedno je. Tako v ta okvir ni moglo šteti stanovanja v S., saj med pravdnima strankama ni bila nesporna le okoliščina, da gre za takšno (torej skupno) premoženje, ampak tudi, da ga je tožnik brez toženkinega soglasja podaril njunemu sinu.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo
V drugem sodnem sporu je tožnica uveljavljala nezakonitost izredne odpovedi, ki ji jo je tožena stranka podala v času odpovednega roka po podani redni odpovedi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega individualnega delovnega spora. Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V predmetni zadevi vprašanje nezakonitosti (kasneje podane) izredne odpovedi ni predhodno vprašanje za odločitev v predmetni zadevi.
ZST-1 člen 33, 33/1, 33/2, 34a, 36, 37. ZPP člen 286, 286a.
zavlačevanje postopka – taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov – kaznovanje pooblaščenca – pravica do pritožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse
Določilo, po katerem je zoper sklep o plačilu takse zaradi zavlačevanja sodnih postopkov dovoljena posebna pritožba samo, če vrednost izpodbijanega dela presega 150 evrov, je dejansko uporabno le za primere, ko sodišče naloži plačilo takse stranki ali stranskemu intervenientu, ki se pozneje lahko pritožita zoper končno odločbo. Drugi udeleženci namreč takšne pritožbe zoper končno odločbo, ki jo sodišče izda v posameznem postopku, v svojem imenu ne morejo vložiti, kar pomeni, da pritožbe zoper sklep v resnici sploh nimajo. Za takšno neenako obravnavanje taksnih zavezancev ni nobenega tehtnega razloga.
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače v spornem obdobju do ponovnega poziva nazaj na delo, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. Zavezanka za vračilo denarnega nadomestila toženki je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba neutemeljeno razlaga, da je odpadla pravna podlaga in da je brez pravnega temelja toženka obogatena na škodo tožeče stranke, saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. Zato neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi, z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060380
OZ člen 346, 766, 776, 776/1. ZPP člen 163, 163/3.
pooblastilo odvetniku – sprejem pooblastila – mandatna pogodba – pogodba o naročilu – neomejeno pooblastilo – pravica prenosa pooblastila na tretjo osebo – povrnitev potrebnih stroškov – zastaranje terjatve na povrnitev stroškov – začetek teka obresti – odločanje o stroških s posebnim sklepom – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz vsebine pooblastila 20. 7. 2000 izhaja, da je pooblastilo neomejeno in lahko tožnica po lastni izbiri in po potrebi pooblašča druge osebe za posamezna opravila ali celotne postopke, za katere je pooblaščena. To pomeni, da je tožnica lahko pooblastila druge osebe tudi za posamezna opravila, ki so povezana z denacionalizacijskim in zapuščinskim postopkom. Tožnica je bila torej za pridobitev podatkov za vložitev denacionalizacijske zahteve upravičena pooblastiti odvetnika.
Okoliščina, da nasprotni udeleženec biva v hiši in da nima drugih možnosti, kjer bi lahko bival, ni zakonski razlog, ki bi preprečeval civilno delitev solastne stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085938
ZPP člen 216, 216/1. OZ člen 619.
podjemna pogodba – višina dolga – dokazno breme – obseg opravljenih gradbenih del – prosti preudarek
Tožnik bi moral z računom dokazati, da je nabavil zatrjevano količino cevi, z gradbenim dnevnikom (ali kakšnim drugim zanesljivim dokaznim sredstvom) pa, da je takšno količino cevi tudi dejansko vgradil. Tega ni storil; da navedene zahteve v tem primeru objektivno ni bilo mogoče izpolniti, niti poskušal ni pojasniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0084831
OZ člen 148. ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 21. URS člen 23, 26.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz izčrpno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je izvršilna sodnica odločala po vrstnem redu glede na čas vložitve predloga za izvršbo, da zadeva ni veljala za prednostno, a se je zaradi nenehnih urgenc in ugovorov dejansko obravnavala kot taka, ter da sta dolžnica in njen pooblaščenec izkoristila vse procesne možnosti, ki so jima bile na voljo, kar je odločanje o zadevi podaljševalo. Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sodnici ni mogoče očitati kršitve procesnih pravil in pomanjkanja profesionalne skrbnosti.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da odločitev, naj vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni vedno posledica matematičnega izračuna o polovičnem uspehu vsake pravdne stranke, temveč določba drugega odstavka 154. člena ZPP s predpisanim standardom upoštevanja vseh okoliščin primera omogoča, da se ustrezno ovrednotijo tudi drugi dejavniki.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2/1, 24. ZPP člen 18, 22.
Sodišče prve stopnje res v skladu z 18. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi, ali spada odločitev o sporu v pristojnost sodišča Republike Slovenije. Vendar pa v primeru, da sodišče meni, da je pristojno, posebna odločba o tem ni potrebna.
V primeru, da sodišče ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ta pa je v to privolila. Sodišče prve stopnje bo torej na pristojnost sodišča Republike Slovenije pazilo tudi v nadaljevanju.
Zahtevki tožnikov imajo sicer isto pravno podlago, ne pa tudi iste dejanske podlage. Čeprav slonijo na istem historičnem dogodku (ista prometna nesreča), vsak tožnik uveljavlja odškodnino za njemu nastalo škodo. Njihovi zahtevki so medsebojno neodvisni oziroma samostojni. Tožniki so navadni sosporniki. Če je drugo sodišče v istovrstnem postopku med istimi strankami napačno odmerilo takso za postopek, to ni razlog za zmotno uporabo predpisov tudi v tej zadevi.
Ustrezna je tudi višina odmerjene denarne kazni, v višini katere je upoštevano tudi dejstvo, da je bil pooblaščenec tožeče stranke zaradi kršitve reda na naroku za glavno obravnavo že kaznovan z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR, izrečena denarna kazen pa ni imela nameravanega učinka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080150
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2. OZ člen 171. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
delovna nesreča – vmesna sodba – krivdna odgovornost delodajalca – neustrezna organizacija delovnega procesa – protivrezne rokavice – deljena odgovornost – skrbnost delavca – tekoči trak – delo s steklom
Podana je krivdna odgovornost zavarovanca toženke, ker ni ustrezno organiziral delovnega procesa in ni priskrbel protivreznih rokavic. Tožnica je za nastalo škodo soodgovorna, ker ni dela opravljala z ustrezno pazljivostjo.
ugovor pravne narave - odločanje o ugovoru v končni odločbi - pravno sredstvo zoper odločbo o ugovoru - krajevna pristojnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Ker v 322. členu ZKP ni določeno, da mora sodišče o ugovorih pravne narave obdolženca ali zagovornika odločiti s posebnim sklepom, sodišče njihovo utemeljenost presoja ob odločanju o obtožbi upravičenega tožilca in svojo odločitev v zvezi z ugovori pravne narave pojasni v obrazložitvi odločbe (sklepa ali sodbe), s katero je odločilo o obtožbi, stranki in zagovornik pa lahko odločitev sodišča o ugovorih pravne narave izpodbijajo v pritožbi zoper to odločbo.
Predlagateljica je polog izvršila pred začetkom stečaja, zato depozit ni del stečajne mase. S položitvijo je obveznost predlagateljice prenehala. Z izjavo upnikov o sprejemu depozita pa je položitev postala tudi dokončna, zato predlagateljica deponiranega zneska ne more več vzeti nazaj.
Pravilnost postavljenih pogojev za prevzem depozita v vsakem primeru bremeni predlagateljico.