Zahtevki tožnikov imajo sicer isto pravno podlago, ne pa tudi iste dejanske podlage. Čeprav slonijo na istem historičnem dogodku (ista prometna nesreča), vsak tožnik uveljavlja odškodnino za njemu nastalo škodo. Njihovi zahtevki so medsebojno neodvisni oziroma samostojni. Tožniki so navadni sosporniki. Če je drugo sodišče v istovrstnem postopku med istimi strankami napačno odmerilo takso za postopek, to ni razlog za zmotno uporabo predpisov tudi v tej zadevi.
ugovor pravne narave - odločanje o ugovoru v končni odločbi - pravno sredstvo zoper odločbo o ugovoru - krajevna pristojnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Ker v 322. členu ZKP ni določeno, da mora sodišče o ugovorih pravne narave obdolženca ali zagovornika odločiti s posebnim sklepom, sodišče njihovo utemeljenost presoja ob odločanju o obtožbi upravičenega tožilca in svojo odločitev v zvezi z ugovori pravne narave pojasni v obrazložitvi odločbe (sklepa ali sodbe), s katero je odločilo o obtožbi, stranki in zagovornik pa lahko odločitev sodišča o ugovorih pravne narave izpodbijajo v pritožbi zoper to odločbo.
fonogram - javno priobčevanje fonogramov - glasba - prireditev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožnik ne izpodbija, da glasba ni bila predvajana iz glavnih zvočnikov ob odru ter da se iz posnetka ne sliši točno določene pesmi, temveč le govor osebe. Ocenilo je, da gre za komaj slišno in nerazločno predvajanje, ki ni bilo namenjeno množici. To pa pomeni, da ni šlo za javno priobčitev fonogramov, za katerega bi bila tožena stranka kot organizator koncerta dolžna plačati nadomestilo. Zgolj dejstvo, da se na določeni prireditvi slabo in nerazločno sliši nekakšna glasba, še ne pomeni, da gre za javno priobčevanje fonogramov. Za nastanek obveznosti plačila nadomestila pa bi morali biti fonogrami predvajani javno ter v sklopu prireditve. Tega tožeča stranka ni dokazala.
solastnina – delitev solastnine – upravičen interes – želje pokojnega – obiskovanje Slovenije – dosedanja raba solastne stvari
Glede na to, da bi uporabljal stanovanjsko hišo le ob (redkih) obiskih Slovenije, nasprotni udeleženec ne more izkazovati (močnejšega) upravičenega interesa.
Želja pokojnega (po katerem sta udeleženca dedovala vsak polovico solastnih nepremičnin), da naj ta hiša ostane v družini, za ta postopek ni relevantna.
Dosedanja raba solastne stvari govori v prid močnejšemu interesu predlagateljice, ki želi hišo uporabljati tudi v bodoče.
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače v spornem obdobju do ponovnega poziva nazaj na delo, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. Zavezanka za vračilo denarnega nadomestila toženki je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba neutemeljeno razlaga, da je odpadla pravna podlaga in da je brez pravnega temelja toženka obogatena na škodo tožeče stranke, saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. Zato neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi, z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – položaj stranke v zapuščinskem postopku – uveljavljanje pravic iz zapuščine – zapustnikov upnik – zapustnikov dolžnik – zavezanec za vrnitev denacionaliziranega premoženja – zavrženje pritožbe
Pritožničin položaj denacionalizacijske zavezanke je istovrsten položaju zapustnikovega dolžnika. Ker tako kot on tudi Občina ne uveljavlja pravic iz zapuščine, nima položaja stranke v zapuščinskem postopku in posledično tudi ne pravice vložiti pritožbo bodisi zoper sklep o postavitvi skrbnika zapuščine bodisi zoper sklep o dedovanju.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 374, 384, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4. ZPP člen 145, 145/1, 145/2.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - sodni postopek - neuspelo vročanje - preselitev dolžnika - sporočilo o spremembi naslova - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zamolčanje podatkov o premoženju - zloraba instituta odpusta obveznosti - obveznost unovčiti premoženje - poziv upravitelja k izročitvi premoženja dolžnika - majhna vrednost premoženja - ponudba premoženja v prevzem upnikom
Sklep ni bil objavljen, iz podatkov spisa pa tudi ni mogoče ugotoviti, da ga je po neuspelem vročanju zaradi preselitve dolžnika, sodišče nabilo na sodno desko v skladu z določbo drugega odstavka 145. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato iz podatkov spisa ni mogoče ugotoviti, kdaj je bila vročitev izpodbijanega sklepa pravilno opravljena. V takem primeru pritožbe zato ni mogoče kot prepozne zavreči, pač pa je treba šteti, da je pravočasna.
Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka povedal, da je lastnik osebnega vozila ..., upravitelj pa je podatke o tem osebnem vozilu preveril na upravni enoti. Zato na podlagi podatkov, ki so v spisu, ne izhaja, da je dolžnik upravitelju ali sodišču zamolčal kakšne podatke o tem premoženju, na čemer temelji zaključek o zlorabi inštituta odpusta obveznosti. Ocena, da dolžnik ravna nepošteno pri izpolnjevanju svojih obveznosti v času preizkusnega obdobja, ker ni sledil pozivu upravitelja, da mu osebno vozilo izroči v posest, pa je po oceni pritožbenega sodišča preuranjena. Res je, da ima upravitelj obveznost unovčiti vse dolžnikovo premoženje, ki spada v stečajno maso, vendar je tudi v osebnem stečaju možno določeno premoženje, zaradi njegove majhne vrednosti ter v izogib višjim stroškom, ki bi nastali z njegovim unovčenjem, ob koncu stečajnega postopka ponuditi v prevzem upnikom. Uporaba določbe 374. člena ZFPPIPP o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, v osebnem stečaju ni izključena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – koncesijska pogodba – tuja kolektivna pogodba - božičnica
Tožnik je bil zaposlen na področju italijanskega spletnega igralništva. Tožena stranka je opravljala storitve spletnega igralništva v državi Italiji na podlagi koncesije, ki velja za italijansko spletno področje. Tožnik je do božičnice za sporno obdobje upravičen na podlagi italijanske nacionalne kolektivne pogodbe za terciarni sektor, trgovino in storitve, ki jo mora tožena stranka spoštovati na podlagi koncesijske pogodbe za prirejanje javnih iger na daljavo, ki je bila sklenjena med toženo stranko in italijansko upravo za carino in monopole.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Do trpinčenja tožnice na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 oziroma 6.a člena ZDR ni prišlo (o tožnici in njenem zdravstvenem stanju se ni govorilo z namenom trpinčenja; v dokaznem postopku niso bile potrjene tožničine navedbe o domnevnih govoricah o tem, da naj bi tožnica slabše dojemala stvari,...), zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke iz tega naslova.
Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Tožeča stranka sicer zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe, vendar je v zemljiško knjigo že vpisana kot lastnica in prereka terjatev. Tako je označena terajtev iz izvršbe (9.168,26 EUR) tista vrednost spornega predmeta, ki je pravno relevantna. Ker ima tožeča stranka pravico pritožbe proti delu sklepa, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno, lahko izpodbija že v tej fazi odločitev o zvišani vrednosti spornega predmeta na 77,772,91 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080150
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2. OZ člen 171. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
delovna nesreča – vmesna sodba – krivdna odgovornost delodajalca – neustrezna organizacija delovnega procesa – protivrezne rokavice – deljena odgovornost – skrbnost delavca – tekoči trak – delo s steklom
Podana je krivdna odgovornost zavarovanca toženke, ker ni ustrezno organiziral delovnega procesa in ni priskrbel protivreznih rokavic. Tožnica je za nastalo škodo soodgovorna, ker ni dela opravljala z ustrezno pazljivostjo.
V konkretnem primeru je bilo v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu o tožbenem zahtevku glede tožnikove terjatve enkrat že odločeno, sodba je bila nato delno razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Ker je bil torej dokazni postopek v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu v obsežnem delu že izveden, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka pravilno odločilo, da predhodnega vprašanje ne bo reševalo samo in postopek prekinilo do odločitve v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu.
Sodišče prve stopnje je na podlagi skrbne in vestne dokazne ocene poteka pretepa ugotovilo, da je bil tožnik tisti, ki je izzval tožence, tako besedno kot s fizičnim kontaktom s prvotožencem. Zato je povsem pravilen zaključek o tožnikovem prispevku k nastali škodi v višini 20 %.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo
V drugem sodnem sporu je tožnica uveljavljala nezakonitost izredne odpovedi, ki ji jo je tožena stranka podala v času odpovednega roka po podani redni odpovedi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega individualnega delovnega spora. Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V predmetni zadevi vprašanje nezakonitosti (kasneje podane) izredne odpovedi ni predhodno vprašanje za odločitev v predmetni zadevi.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – razlogi sodbe – prosta presoja dokazov – premoženje podjetnika
Kot pravilno ugotavlja sama pritožba, je lahko sodišče prve stopnje kot skupno upoštevalo le tisto premoženje, ki to še vedno je. Tako v ta okvir ni moglo šteti stanovanja v S., saj med pravdnima strankama ni bila nesporna le okoliščina, da gre za takšno (torej skupno) premoženje, ampak tudi, da ga je tožnik brez toženkinega soglasja podaril njunemu sinu.
Tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas od 24. 4. 2008 dalje, od 19. 8. 2014 dalje pa je kot invalid III. kategorije invalidnosti delala s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, je kot delavka, ki ji je bila (12. 3. 2015) redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, upravičena do odpravnine v višini, kot če bi delala polni delovni čas, to je do dvakratnika osnove – plače za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno).
ravnanje sodnika – odgovornost sodnika – profesionalna skrbnost – pretrganje vzročne zveze – protipravnost ravnanja – postopek za plačilo sodne takse – res iudicata
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo ravnanje sodnika v predhodnem postopku pravilno oziroma v skladu s potrebno profesionalno skrbnostjo, odločitve jasne in norme razlagane skladno s sodno prakso.
Zato ker tožnik ni vložil ugovora proti plačilnemu nalogu za odmero sodne takse za sodbo, je postal sklep pravnomočen in sledila je izvršba. Tako je pretrgana vzročna zveza med zatrjevanimi ravnanji tožene stranke, ki odgovarja za ravnanje sodnika, in zatrjevano posledico.
Protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih naj bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v predhodnemu postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
ZKP člen 542. ZPP člen 8, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – neutemeljen pripor – nastanek bolezni – povrnitev škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – dokazni standard
Pri ugotavljanju premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka se pravni standard: „normalnega teka stvari“ napolnjuje bodisi s preslikavo stanja glede dohodkov, ki jih je oškodovanec pridobival pred škodnim dogodkom, bodisi z dokazovanjem pridobivanja dohodkov z novo zaposlitvijo ali delom, ki ga oškodovanec pred škodnim dogodkom še ni opravljal. Potreben je dokazni standard nadpolovične verjetnosti.