obročno plačilo sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - plačilo takse kot procesna predpostavka za meritorno obravnavanje
Za pravne osebe je mogoča taksna oprostitev torej le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka za njihovo meritorno obravnavanje, mednje, kot je bilo že obrazloženo, pa sodba ne sodi.
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače v spornem obdobju do ponovnega poziva nazaj na delo, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. Zavezanka za vračilo denarnega nadomestila toženki je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba neutemeljeno razlaga, da je odpadla pravna podlaga in da je brez pravnega temelja toženka obogatena na škodo tožeče stranke, saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. Zato neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi, z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Zakon izrecno določa, kako se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje. Izpodbijati ga je mogoče s tožbo ali z ugovorom (prvi odstavek 259. člena OZ), pri čemer se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080159
SPZ člen 66, 66/1, 70, 70/2. ZPP člen 359, 362. ZNP člen 125.
delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev stvari – upravičen interes – izplačilo razlike v vrednosti – prepoved spremembe na slabše
Upoštevanje vsebinskega in vrednostnega vidika je narekovalo, da se je najprej dodelilo solastnikom tiste nepremičnine, za katere so izrecno izrazili interes (katerih vrednost je nižja od vrednosti njihovega solastninskega deleža pred delitvijo), nato pa razdelilo preostale nepremičnine tako, da so v čim manjši meri presegale vrednost njihovega solastniškega deleža. Zaradi opisanega načina delitve nepremičnin je lahko posamezni solastnik dobil tudi nepremičnino, za katero ni izrazil prevzemnega interesa ali je celo izrecno nasprotoval njeni dodelitvi. Če te možnosti ne bi bilo, smoter postopka razdružitve solastnine, ki je v popolnem prenehanju solastnine, pogosto ne bi bil dosežen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085513
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2, 257, 257/1. ZPP člen 184, 184/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predhodna odredba – domača sodna odločba – odločba okrožnega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitvena odločba ustavnega sodišča – spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe – dopustne pritožbene novote – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Kronologija izdanih odločb pokaže, da upnik kljub temu, da je že razpolagal z odločbo domačega sodišča (za katero se predpostavlja, da je bila izdana v izvedenem kontradiktornem postopku), ki še ni izvršljiva, torej s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, predloga za izdajo predhodne odredbe na tej podlagi ni mogel vložiti, ker je bila njegova uveljavljana denarna terjatev že zavarovana s pravnomočno predhodno odredbo, ki je bila razveljavljena šele z odločbo Ustavnega sodišča z dne 5. 5. 2016. V taki specifični situaciji pa je po presoji pritožbenega sodišča treba smiselno uporabiti določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP.
S pritožbenimi navedbami o razpolaganju upnika s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, ki še ni izvršljiva, tako upnik dopolnjuje navedbe o dejanski podlagi predloga za izdajo predhodne odredbe (glede na spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe) glede ene od materialnopravnih predpostavk iz prvega odstavka 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe, zaradi česar predlog za izdajo predhodne odredbe ni spremenjen, ko gre za pridobitev odločbe domačega sodišča v pravdnem postopku, ki po drugem odstavku 62. člena ZIZ sledi izvršilnemu postopku. Zato v obravnavanem primeru ne gre za nov predlog za izdajo predhodne odredbe, kot to zmotno meni drugodolžnik.
Ker so pripadki (to je obresti in stroški) že po samem zakonu vključeni v pojem terjatev, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi morali biti izrecno in zneskovno opredeljeno vključeni v posodobljeni seznam terjatev.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2/1, 24. ZPP člen 18, 22.
Sodišče prve stopnje res v skladu z 18. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi, ali spada odločitev o sporu v pristojnost sodišča Republike Slovenije. Vendar pa v primeru, da sodišče meni, da je pristojno, posebna odločba o tem ni potrebna.
V primeru, da sodišče ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ta pa je v to privolila. Sodišče prve stopnje bo torej na pristojnost sodišča Republike Slovenije pazilo tudi v nadaljevanju.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izročitev v posest – traditio brevi manu – predmeti v najetih prostorih
S kasnejšim nakupom škarij, do katerega je prišlo še pred rubežem, je nastal položaj iz prve alineje tretjega odstavka 60. člena SPZ, ko se izročitev premičnine šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve (traditio brevi manu).
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da je tožnik iznajdljiv in sposoben pridobiti nove stranke, zato je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da se pridobitne sposobnosti toženca zaradi izgube ene stranke niso bistveno zmanjšale.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo – opravičljivi razlogi
Okoliščini, da v hiši biva več oseb, ki imajo isti nabiralnik, in da je mati prvotožene stranke obvestili o sodnih pošiljkah najverjetneje vrgla v peč, nista opravičljiva razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo.
Ustrezna je tudi višina odmerjene denarne kazni, v višini katere je upoštevano tudi dejstvo, da je bil pooblaščenec tožeče stranke zaradi kršitve reda na naroku za glavno obravnavo že kaznovan z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR, izrečena denarna kazen pa ni imela nameravanega učinka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080150
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2. OZ člen 171. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
delovna nesreča – vmesna sodba – krivdna odgovornost delodajalca – neustrezna organizacija delovnega procesa – protivrezne rokavice – deljena odgovornost – skrbnost delavca – tekoči trak – delo s steklom
Podana je krivdna odgovornost zavarovanca toženke, ker ni ustrezno organiziral delovnega procesa in ni priskrbel protivreznih rokavic. Tožnica je za nastalo škodo soodgovorna, ker ni dela opravljala z ustrezno pazljivostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079613
SPZ člen 66, 66/1, 67, 68, 115.
spor majhne vrednosti - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - solastnina - dejanska etažna lastnina - ključ delitve stroškov - nova določitev deležev - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov - uporaba dela stvari
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej, ne glede na to, ali gre za solastnino ali (dejansko) etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
Ker se z vmesno sodbo ne zaključuje odločitev o tožbenem zahtevku, pač pa se z njo odloči le o utemeljenosti njegove podlage, lahko pritožbeno sodišče z vmesno sodbo le potrdi ali spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka. Ne more izpodbijane odločitve spremeniti v zavrnilno, saj vmesna sodba ne more biti zavrnilna, ker je pogoj za njeno izdajo, da zadeva še ni zrela za končno odločitev.
fonogram - javno priobčevanje fonogramov - glasba - prireditev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožnik ne izpodbija, da glasba ni bila predvajana iz glavnih zvočnikov ob odru ter da se iz posnetka ne sliši točno določene pesmi, temveč le govor osebe. Ocenilo je, da gre za komaj slišno in nerazločno predvajanje, ki ni bilo namenjeno množici. To pa pomeni, da ni šlo za javno priobčitev fonogramov, za katerega bi bila tožena stranka kot organizator koncerta dolžna plačati nadomestilo. Zgolj dejstvo, da se na določeni prireditvi slabo in nerazločno sliši nekakšna glasba, še ne pomeni, da gre za javno priobčevanje fonogramov. Za nastanek obveznosti plačila nadomestila pa bi morali biti fonogrami predvajani javno ter v sklopu prireditve. Tega tožeča stranka ni dokazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084852
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – kategorizacija nepremičnin – občinska cesta – protipravno ravnanje občine – prekinitev postopka
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi manjše vrednosti nepremičnin v njegovi lasti, prek katerih teče cesta, ki jo je toženka s svojim predpisom kategorizirala kot občinsko cesto. Izpodbijani sklep zavzema pravilno stališče, da odločitev o nedopustnosti toženkinega ravnanja ni odvisna od odločitve v razlastitvenem postopku, zaradi česar predlog toženke za prekinitev postopka ni utemeljen.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1, 235, 235/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
V izredni odpovedi je tožena stranka tožniku očitala, da je spornega dne izbrisal račun, izdal nov račun z isto zaporedno številko za spremenjeni znesek in si znesek izbrisanega izdanega računa protipravno prilastil. Nadalje mu je očitala, da je v določenem obdobju na enak način izbrisal še 26 računov, jih nadomestil z vnovično izdajo računa z isto zaporedno številko za drug znesek, pri čemer si je znesek v višini izbrisanega računa protipravno prilastil na škodo delodajalca. Tožnik je storil očitane kršitve. S svojim ravnanjem je izpolnil znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (prvi odstavek 209. člena KZ-1), ki ga stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, in znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin (drugi odstavek 235. člena KZ-1), ki ga stori, kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine ali spise iz prvega odstavka tega člena. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 142, 142/1, 257, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zaslišanje zakonitega zastopnika - vabilo stranki za zaslišanje - pravilno in pravočasno vabljenje - vročitev neposredno zakonitemu zastopniku - osebno vabljenje - opozorilo na posledice neodziva na vabilo - neodziv na vabilo - pravica do sodelovanja v postopku - dokazni predlog nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je povabilo zakonitega zastopnika tožene stranke na zaslišanje, vendar se slednji na vabilo ni odvzal, zaradi česar tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je brez njegovega zaslišanja ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ter da sodne odločbe ni mogoče opreti na enostransko izpovedbo tožeče stranke.
Pritožbene navedbe, da vabilo na zaslišanje ni bilo pravilno vročeno, ker je bilo vročeno neposredno zakonitemu zastopniku tožene stranke, ne pa pooblaščencu tožene stranke, so neutemeljene, saj je treba stranko na narok, na katerem namerava sodišče izvesti dokaz z zaslišanjem strank, vabiti osebno. Določba 137. člena ZPP (ki določa, da se sodna pisanja vročajo pooblaščencu) v tem primeru ne pride v poštev.
Stranka se ne more sklicevati na to, da ji je sodišče prve stopnje kršilo pravico do obravnavanja oz. sodelovanja v postopku, ker ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084836
ZPP člen 7, 212.
trditveno in dokazno breme – višina terjatve – dejansko stanje – dokazovanje – načelo kontradiktornosti
Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da so stranke tiste, ki morajo v tožbi jasno opredeliti dejansko podlago svojega zahtevka in da nikakor ni naloga sodišča, da iz dokaznih listin samo poišče, kaj bo upoštevalo kot dejansko podlago svoje odločbe. Z drugačnim postopanjem bi sodišče preseglo svoja pooblastila in kršilo načelo kontradiktornosti.