ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
Ker se z vmesno sodbo ne zaključuje odločitev o tožbenem zahtevku, pač pa se z njo odloči le o utemeljenosti njegove podlage, lahko pritožbeno sodišče z vmesno sodbo le potrdi ali spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka. Ne more izpodbijane odločitve spremeniti v zavrnilno, saj vmesna sodba ne more biti zavrnilna, ker je pogoj za njeno izdajo, da zadeva še ni zrela za končno odločitev.
Tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas od 24. 4. 2008 dalje, od 19. 8. 2014 dalje pa je kot invalid III. kategorije invalidnosti delala s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, je kot delavka, ki ji je bila (12. 3. 2015) redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, upravičena do odpravnine v višini, kot če bi delala polni delovni čas, to je do dvakratnika osnove – plače za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno).
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – smotrnost
Po smrti očeta je tožnica spremenila tožbo, tako da je zahtevala še odškodnino zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega ter zaradi povrnitve materialnih stroškov v zvezi s pogrebom očeta. Gre za njeno lastno škodo, ki pa naj bi po njenih trditvah nastala kot posledica škodnega dogodka, iz katerega je plačilo odškodnine zahteval prvotni oškodovanec. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi dopustitev spremembe tožbe bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, saj bi bila sicer tožnica prisiljena vložiti novo tožbo, v kateri bi sodišče prav tako moralo obravnavati zdravstveno stanje pokojnega prvotnega tožnika, seveda razširjeno, saj bi ugotavljalo tudi vzročno zvezo med njegovo smrtjo in škodnim dogodkom. Te ugotovitve bi lahko podal isti strokovnjak, kot bo potreben tudi v obstoječi pravdi zaradi ugotavljanja potrebnosti tuje pomoči pokojnemu tožniku.
ravnanje sodnika – odgovornost sodnika – profesionalna skrbnost – pretrganje vzročne zveze – protipravnost ravnanja – postopek za plačilo sodne takse – res iudicata
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo ravnanje sodnika v predhodnem postopku pravilno oziroma v skladu s potrebno profesionalno skrbnostjo, odločitve jasne in norme razlagane skladno s sodno prakso.
Zato ker tožnik ni vložil ugovora proti plačilnemu nalogu za odmero sodne takse za sodbo, je postal sklep pravnomočen in sledila je izvršba. Tako je pretrgana vzročna zveza med zatrjevanimi ravnanji tožene stranke, ki odgovarja za ravnanje sodnika, in zatrjevano posledico.
Protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih naj bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v predhodnemu postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
ZKP člen 542. ZPP člen 8, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – neutemeljen pripor – nastanek bolezni – povrnitev škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – dokazni standard
Pri ugotavljanju premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka se pravni standard: „normalnega teka stvari“ napolnjuje bodisi s preslikavo stanja glede dohodkov, ki jih je oškodovanec pridobival pred škodnim dogodkom, bodisi z dokazovanjem pridobivanja dohodkov z novo zaposlitvijo ali delom, ki ga oškodovanec pred škodnim dogodkom še ni opravljal. Potreben je dokazni standard nadpolovične verjetnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075371
OZ člen 316, 316-2. ZFPPIPP člen 261.
pobotanje - pobotanje terjatev v stečajnem postopku - prevod pobotanja - primeri, ko je pobot izključen - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - transakcijski račun
Ker se pravdni stranki nista dogovorili za možnost pobotanja terjatev, je bil izvedeni pobot tožene stranke nezakonit. Banka namreč ne sme enostransko pobotati dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe.
Pozitivni pogodbeni interes pomeni poslovno odškodninsko odgovornost toženca zaradi kršitve pogodb o finančnem leasingu in je sestavljen iz neporavnanih pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe ter pogodbeno dogovorjeno škodo v višini vsote že zapadlih leasing obrokov ter stroškov, povezanih z razdrtjem pogodbe.
Po prepričanju pritožbenega sodišča so določila v prevzemnem listu in Pravilih, ki urejajo solidarno obveznost imetnika kartice in družbe jasna. Iz njih tako izhaja, da toženec za obveznosti, nastale z uporabo poslovne kartice, odgovarja solidarno. Solidarni dolžniki pa za razliko od solidarnih porokov lahko dolgujejo z drugačnimi roki izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki (primerjaj drugi odstavek 395. člena OZ). Ker toženec ni gospodarski subjekt, za zastaranje njegove obveznosti velja splošni, petletni zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085576
ZPP člen 185, 185/1, 280, 280/2, 305a. OZ člen 635, 635/2, 636, 640, 1050.
podjemna pogodba – nasprotna tožba – narava nasprotne tožbe – (poravnalni) narok v postopku po nasprotni tožbi – združitev postopkov na naroku – sprememba tožbe po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba številke računa – neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe – končni obračun – narava končnega obračuna – izpolnitev z napako – jamčevalni zahtevki – zahtevek za znižanje plačila – oblikovalni zahtevek – nepravilno postavljen zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Nasprotna tožba je sicer res samostojna toženčeva tožba zoper tožnika. Gre za njegovo ofenzivno obrambno sredstvo v pravdi, v kateri je (do tedaj) nastopal le kot toženec. Njena glavna značilnost pa je določena povezanost s tožbenim zahtevkom iz prvotne tožbe. Prav zato je smiselno, da se obe tožbi združita v istem postopku. Gre za izraz načela ekonomičnosti postopka in pravne varnosti. Že sama vložitev nasprotne tožbe pa predpostavlja združitev obeh postopkov v enotno obravnavanje.
Poravnalni narok ni obvezen.
Za zahtevke za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni tožbeni zahtevek, usmerjen k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti storitve, ki je posledica stvarnih napak. Takšnega zahtevka tožena stranka v konkretnem primeru ni postavila. Posledično ni moglo priti do izdaje oblikovalne sodbe, ki bi lahko bila podlaga uveljavljanemu kondikcijskemu zahtevku.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožnika. Če ta za uveljavitev svojih pravic izbere napačno pot, njegove napake ni mogoče sanirati skozi materialno procesno vodstvo.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Do trpinčenja tožnice na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 oziroma 6.a člena ZDR ni prišlo (o tožnici in njenem zdravstvenem stanju se ni govorilo z namenom trpinčenja; v dokaznem postopku niso bile potrjene tožničine navedbe o domnevnih govoricah o tem, da naj bi tožnica slabše dojemala stvari,...), zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke iz tega naslova.
Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Tožeča stranka sicer zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe, vendar je v zemljiško knjigo že vpisana kot lastnica in prereka terjatev. Tako je označena terajtev iz izvršbe (9.168,26 EUR) tista vrednost spornega predmeta, ki je pravno relevantna. Ker ima tožeča stranka pravico pritožbe proti delu sklepa, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno, lahko izpodbija že v tej fazi odločitev o zvišani vrednosti spornega predmeta na 77,772,91 EUR.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da odločitev, naj vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni vedno posledica matematičnega izračuna o polovičnem uspehu vsake pravdne stranke, temveč določba drugega odstavka 154. člena ZPP s predpisanim standardom upoštevanja vseh okoliščin primera omogoča, da se ustrezno ovrednotijo tudi drugi dejavniki.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085098
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 1018, 1028. ZFPPIPP člen 252, 408, 408/1, 408/2. ZPP člen 318.
obratovalni stroški – neplačilo obratovalnih stroškov s strani najemnika – plačilo obveznosti s strani lastnika – subsidiarno poroštvo – prehod upnikovih pravic na poroka – subrogacija – regresni zahtevek lastnika – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – osebni stečaj toženca – pravdna sposobnost – nastanek terjatve po začetku osebnega stečaja – učinkovanje stečajnega postopka – učinkovanje odpusta obveznosti – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne zahteva se, da se sporni dolg izterja iz stečajne mase oziroma da bi toženca zastopal zakoniti zastopnik (stečajni upravitelj), saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka in na katero bi učinkoval začetek stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Na takšno terjatev pa tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 51, 51/2.
odškodninska odgovornost uprave
Predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti uprave so, da uprava pri vodenju poslov ni ravnala v korist družbe, da je nastala škoda, in da je bilo ravnanje krivdno. Dokazno breme glede krivde je obrnjeno.
Za nedopustno ravnanje ali opustitev pri izvajanju pokopališke dejavnosti ne gre samo v primeru, ko je prekršen predpis. Protipravno je vsako ravnanje (aktivno ravnanje in opustitev), katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Pri presoji predvidljive posledice je treba upoštevati profesionalno skrbnost upravljavca pokopališča.
Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe ali pogodbe, ki je prenehala z učinkom ex tunc.
Dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan pridobitelj, se v primerih kot je obravnavani, rešuje z izbrisno tožbo. Gre namreč za tipičen primer materialnopravno neveljavne vknjižbe, ki ga Zakon o zemljiški knjigi izrecno predvideva v 1. točki tretjega odstavka 243. člena.
Zahtevek kot ga postavlja tožeča stranka, glede na zatrjevana dejstva, ni primeren, kar z drugimi besedami pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo zahteva. Za uveljavitev svojih pravic je torej izbrala napačno pot.
Tako sodna praksa kot pravna teorija sta enotni tudi v stališču, da takšne napake ni mogoče sanirati z materialno procesnim vodstvom.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2/1, 24. ZPP člen 18, 22.
Sodišče prve stopnje res v skladu z 18. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi, ali spada odločitev o sporu v pristojnost sodišča Republike Slovenije. Vendar pa v primeru, da sodišče meni, da je pristojno, posebna odločba o tem ni potrebna.
V primeru, da sodišče ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ta pa je v to privolila. Sodišče prve stopnje bo torej na pristojnost sodišča Republike Slovenije pazilo tudi v nadaljevanju.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela velja, da mora biti prevoz po (najkrajši) poti dejansko možen. V primeru, da je potrebno pri določanju stroškov prevoza na delo in z dela upoštevati tudi pešpot, mora biti ta pešpot tudi dejansko možna, kar pa za pešpot v konkretnem primeru ne velja. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ta del poti za tožnika ni sprejemljiv. Tožbenemu zahtevku iz tega naslova je zato pravilno ugodilo.
izdelava plavalnega ribnika s potočkom – izdelava škarpe – obračun opravljenih del – vrednost del – znižanje plačila – pravočasno grajanje napak
Vrednost del je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, ki pravilno upošteva predvidene cene in ocenjene vrednosti del, povezanih z izdelavo škarpe (drugi odstavek 642. člena OZ).
Toženec se je tožbenemu zahtevku upiral tudi z materialnopravnim ugovorom za znižanje plačila (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj za to, da se ta ugovor lahko uveljavlja, je pravočasno grajanje napak izvršenega posla.