nesklepčnost - neizpolnitev pogodbene obveznosti - ugotovitev lastninske pravice - solastnina na nepremičnini - solastniški delež
Stališče izpodbijane sodbe, da iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na toženkinem solastninskem deležu, je pravilno.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izročitev v posest – traditio brevi manu – predmeti v najetih prostorih
S kasnejšim nakupom škarij, do katerega je prišlo še pred rubežem, je nastal položaj iz prve alineje tretjega odstavka 60. člena SPZ, ko se izročitev premičnine šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve (traditio brevi manu).
Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe ali pogodbe, ki je prenehala z učinkom ex tunc.
Dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan pridobitelj, se v primerih kot je obravnavani, rešuje z izbrisno tožbo. Gre namreč za tipičen primer materialnopravno neveljavne vknjižbe, ki ga Zakon o zemljiški knjigi izrecno predvideva v 1. točki tretjega odstavka 243. člena.
Zahtevek kot ga postavlja tožeča stranka, glede na zatrjevana dejstva, ni primeren, kar z drugimi besedami pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo zahteva. Za uveljavitev svojih pravic je torej izbrala napačno pot.
Tako sodna praksa kot pravna teorija sta enotni tudi v stališču, da takšne napake ni mogoče sanirati z materialno procesnim vodstvom.
Ustrezna je tudi višina odmerjene denarne kazni, v višini katere je upoštevano tudi dejstvo, da je bil pooblaščenec tožeče stranke zaradi kršitve reda na naroku za glavno obravnavo že kaznovan z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR, izrečena denarna kazen pa ni imela nameravanega učinka.
fonogram - javno priobčevanje fonogramov - glasba - prireditev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožnik ne izpodbija, da glasba ni bila predvajana iz glavnih zvočnikov ob odru ter da se iz posnetka ne sliši točno določene pesmi, temveč le govor osebe. Ocenilo je, da gre za komaj slišno in nerazločno predvajanje, ki ni bilo namenjeno množici. To pa pomeni, da ni šlo za javno priobčitev fonogramov, za katerega bi bila tožena stranka kot organizator koncerta dolžna plačati nadomestilo. Zgolj dejstvo, da se na določeni prireditvi slabo in nerazločno sliši nekakšna glasba, še ne pomeni, da gre za javno priobčevanje fonogramov. Za nastanek obveznosti plačila nadomestila pa bi morali biti fonogrami predvajani javno ter v sklopu prireditve. Tega tožeča stranka ni dokazala.
solastnina – delitev solastnine – upravičen interes – želje pokojnega – obiskovanje Slovenije – dosedanja raba solastne stvari
Glede na to, da bi uporabljal stanovanjsko hišo le ob (redkih) obiskih Slovenije, nasprotni udeleženec ne more izkazovati (močnejšega) upravičenega interesa.
Želja pokojnega (po katerem sta udeleženca dedovala vsak polovico solastnih nepremičnin), da naj ta hiša ostane v družini, za ta postopek ni relevantna.
Dosedanja raba solastne stvari govori v prid močnejšemu interesu predlagateljice, ki želi hišo uporabljati tudi v bodoče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079613
SPZ člen 66, 66/1, 67, 68, 115.
spor majhne vrednosti - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - solastnina - dejanska etažna lastnina - ključ delitve stroškov - nova določitev deležev - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov - uporaba dela stvari
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej, ne glede na to, ali gre za solastnino ali (dejansko) etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0084831
OZ člen 148. ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 21. URS člen 23, 26.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz izčrpno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je izvršilna sodnica odločala po vrstnem redu glede na čas vložitve predloga za izvršbo, da zadeva ni veljala za prednostno, a se je zaradi nenehnih urgenc in ugovorov dejansko obravnavala kot taka, ter da sta dolžnica in njen pooblaščenec izkoristila vse procesne možnosti, ki so jima bile na voljo, kar je odločanje o zadevi podaljševalo. Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sodnici ni mogoče očitati kršitve procesnih pravil in pomanjkanja profesionalne skrbnosti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085098
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 1018, 1028. ZFPPIPP člen 252, 408, 408/1, 408/2. ZPP člen 318.
obratovalni stroški – neplačilo obratovalnih stroškov s strani najemnika – plačilo obveznosti s strani lastnika – subsidiarno poroštvo – prehod upnikovih pravic na poroka – subrogacija – regresni zahtevek lastnika – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – osebni stečaj toženca – pravdna sposobnost – nastanek terjatve po začetku osebnega stečaja – učinkovanje stečajnega postopka – učinkovanje odpusta obveznosti – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne zahteva se, da se sporni dolg izterja iz stečajne mase oziroma da bi toženca zastopal zakoniti zastopnik (stečajni upravitelj), saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka in na katero bi učinkoval začetek stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Na takšno terjatev pa tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da je tožnik iznajdljiv in sposoben pridobiti nove stranke, zato je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da se pridobitne sposobnosti toženca zaradi izgube ene stranke niso bistveno zmanjšale.
Ker so pripadki (to je obresti in stroški) že po samem zakonu vključeni v pojem terjatev, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi morali biti izrecno in zneskovno opredeljeno vključeni v posodobljeni seznam terjatev.
obročno plačilo sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - plačilo takse kot procesna predpostavka za meritorno obravnavanje
Za pravne osebe je mogoča taksna oprostitev torej le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka za njihovo meritorno obravnavanje, mednje, kot je bilo že obrazloženo, pa sodba ne sodi.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – položaj stranke v zapuščinskem postopku – uveljavljanje pravic iz zapuščine – zapustnikov upnik – zapustnikov dolžnik – zavezanec za vrnitev denacionaliziranega premoženja – zavrženje pritožbe
Pritožničin položaj denacionalizacijske zavezanke je istovrsten položaju zapustnikovega dolžnika. Ker tako kot on tudi Občina ne uveljavlja pravic iz zapuščine, nima položaja stranke v zapuščinskem postopku in posledično tudi ne pravice vložiti pritožbo bodisi zoper sklep o postavitvi skrbnika zapuščine bodisi zoper sklep o dedovanju.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 374, 384, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4. ZPP člen 145, 145/1, 145/2.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - sodni postopek - neuspelo vročanje - preselitev dolžnika - sporočilo o spremembi naslova - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zamolčanje podatkov o premoženju - zloraba instituta odpusta obveznosti - obveznost unovčiti premoženje - poziv upravitelja k izročitvi premoženja dolžnika - majhna vrednost premoženja - ponudba premoženja v prevzem upnikom
Sklep ni bil objavljen, iz podatkov spisa pa tudi ni mogoče ugotoviti, da ga je po neuspelem vročanju zaradi preselitve dolžnika, sodišče nabilo na sodno desko v skladu z določbo drugega odstavka 145. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato iz podatkov spisa ni mogoče ugotoviti, kdaj je bila vročitev izpodbijanega sklepa pravilno opravljena. V takem primeru pritožbe zato ni mogoče kot prepozne zavreči, pač pa je treba šteti, da je pravočasna.
Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka povedal, da je lastnik osebnega vozila ..., upravitelj pa je podatke o tem osebnem vozilu preveril na upravni enoti. Zato na podlagi podatkov, ki so v spisu, ne izhaja, da je dolžnik upravitelju ali sodišču zamolčal kakšne podatke o tem premoženju, na čemer temelji zaključek o zlorabi inštituta odpusta obveznosti. Ocena, da dolžnik ravna nepošteno pri izpolnjevanju svojih obveznosti v času preizkusnega obdobja, ker ni sledil pozivu upravitelja, da mu osebno vozilo izroči v posest, pa je po oceni pritožbenega sodišča preuranjena. Res je, da ima upravitelj obveznost unovčiti vse dolžnikovo premoženje, ki spada v stečajno maso, vendar je tudi v osebnem stečaju možno določeno premoženje, zaradi njegove majhne vrednosti ter v izogib višjim stroškom, ki bi nastali z njegovim unovčenjem, ob koncu stečajnega postopka ponuditi v prevzem upnikom. Uporaba določbe 374. člena ZFPPIPP o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, v osebnem stečaju ni izključena.
V konkretnem primeru je bilo v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu o tožbenem zahtevku glede tožnikove terjatve enkrat že odločeno, sodba je bila nato delno razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Ker je bil torej dokazni postopek v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu v obsežnem delu že izveden, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka pravilno odločilo, da predhodnega vprašanje ne bo reševalo samo in postopek prekinilo do odločitve v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu.
pravica do informacije – pravica do izjave – ne vročitev odgovora na tožbo
Sodišče prve stopnje odgovora na tožbo tožniku ni vročilo pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.
DRUŽINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084634
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 52, 52/1, 58. ZPP člen 214, 214/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
zunajzakonska skupnost – neupravičena obogatitev – posebno premoženje – vračilo varščine – zavarovalnina – plača – dohodnina – prodaja delnic – nagrada za postopek – zastopanje več oseb
Iz ugotovitev sodbe ne izhaja, da je prva tožnica prispevala sredstva iz svojega posebnega premoženja. Ugotovljeno je, da je tožnica dobila denar iz zavarovalnine, regresa, plače, dohodnine in prodaje delnic. Navedeno niso dohodki, ki bi sami po sebi nudili podlago za zaključek, da gre za tožničino posebno premoženje. Zahtevek za vrnitev tega, kar je prva tožnica prispevala k položeni varščini in je bilo vrnjeno na toženčev račun, tako ne more temeljiti na določbah o neupravičeni obogatitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085576
ZPP člen 185, 185/1, 280, 280/2, 305a. OZ člen 635, 635/2, 636, 640, 1050.
podjemna pogodba – nasprotna tožba – narava nasprotne tožbe – (poravnalni) narok v postopku po nasprotni tožbi – združitev postopkov na naroku – sprememba tožbe po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba številke računa – neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe – končni obračun – narava končnega obračuna – izpolnitev z napako – jamčevalni zahtevki – zahtevek za znižanje plačila – oblikovalni zahtevek – nepravilno postavljen zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Nasprotna tožba je sicer res samostojna toženčeva tožba zoper tožnika. Gre za njegovo ofenzivno obrambno sredstvo v pravdi, v kateri je (do tedaj) nastopal le kot toženec. Njena glavna značilnost pa je določena povezanost s tožbenim zahtevkom iz prvotne tožbe. Prav zato je smiselno, da se obe tožbi združita v istem postopku. Gre za izraz načela ekonomičnosti postopka in pravne varnosti. Že sama vložitev nasprotne tožbe pa predpostavlja združitev obeh postopkov v enotno obravnavanje.
Poravnalni narok ni obvezen.
Za zahtevke za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni tožbeni zahtevek, usmerjen k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti storitve, ki je posledica stvarnih napak. Takšnega zahtevka tožena stranka v konkretnem primeru ni postavila. Posledično ni moglo priti do izdaje oblikovalne sodbe, ki bi lahko bila podlaga uveljavljanemu kondikcijskemu zahtevku.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožnika. Če ta za uveljavitev svojih pravic izbere napačno pot, njegove napake ni mogoče sanirati skozi materialno procesno vodstvo.