uradni zaznamek o zbranih obvestilih – privilegirana priča – izločitev nedovoljenih dokazov – bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje strinja z državnim tožilcem, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Določbe drugega odstavka 83. člena ZKP namreč določajo, da sodišče iz spisa izloči obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju. Slednje pomeni, da sodišče iz spisa izloči uradne zaznamke o zbranih obvestilih od „privilegiranih prič“, če so se te, ko so bile na sodišču prvič zaslišane kot priče, odrekle pričevanju. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Državno tožilstvo je zoper obdolženca le vložilo obtožni predlog, mati in žena obdolženca pa kot priči sploh še nista bili zaslišani in se tako tudi nista mogli odreči pričevanju. Niti določbe ZKP niti Zakon o nalogah in pooblastilih policije ne nalagata dolžnosti policistom, da morajo pred zbiranjem obvestil od „privilegiranih“ prič te poučevati o tem, da jim ni potrebno pričati. Odločitev sodišča prve stopnje je zato nepravilna.
OZ člen 198. SPZ člen 72/1, 72/2. ZD člen 145/1, 146/1.
plačilo uporabnine - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba skupnega premoženja - dediščinska skupnost - dedni deleži dedičev - predhodno vprašanje
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščina med dediče še ne razdeli in na zapuščini oziroma posameznih pravicah, ki spadajo v zapuščino, še ne nastane solastnina. Vse do delitve zapuščine tako zapuščina predstavlja skupno premoženje dedičev, ki ga dediči uporabljajo skupno.
- Če eden izmed skupnih lastnikov od uporabe v celoti izključuje druge skupne lastnike, prikrajšanim iz naslova neupravičene pridobitve, pripada uporabnina v sorazmerju z njihovim deležem na skupnem premoženju, enako kot to velja za solastnike.
- Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (prvi odstavek 145. člen ZD), zato že po zakonu toženec ne more razpolagati z zapuščino brez soglasja tožnika. Pred delitvijo sme toženec zgolj prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD). Sodedič toženca pa je zgolj tožnik.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s katero je zavrglo toženkino pritožbo zoper sklep višjega sodišča, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da zoper navedeno odločbo drugostopenjskega sodišča pritožba ni dopustna. Ta ugotovitev, ki je pritožba niti ne izpodbija, pa je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa tudi edino pomembna.
odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - neposredni storilec - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija zakonskih znakov v izreku
Za odločitev je v predmetni zadevi ključno ločevanje vlog posameznih akterjev, navedenih v izreku presojane odločbe. Gre za ugotavljanje, kdo je bil v konkretni zadevi novogradnje in rekonstrukcije gozdne vlake (za katero ni bila izdelana ustrezna dokumentacija) in pri izvedbi izgradnje vlake (kjer niso bile upoštevane omejitve iz dokumentacije) tisti, ki je bil odgovoren za pridobitev ustrezne dokumentacije oziroma za nadzor nad tem, ali dela potekajo v skladu z izdanim elaboratom. Zagotovo je vselej za pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj odgovoren investitor, izvajalec pa je dolžan dela opraviti v skladu z izdano dokumentacijo. V vsakem konkretnem primeru pa je potrebno ugotavljati, kdo je tisti, ki je za dopustitev izvedbe del brez oziroma v nasprotju z dokumentacijo bil zadolžen.
Domnevne rekonstrukcije in izgradnje gozdne vlake konkretno ni izvrševala pravna oseba M. d.o.o., temveč je bil neposredni izvajalec družba N. d.o.o. in od neposrednega izvajalca bi bilo pričakovati, da dogovorjenega dela ne bo opravil brez pridobljene oziroma v nasprotju z izdano dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo takih del, in da bodo dela izvedli v skladu s usmeritvami in omejitvami, ki so določene v pridobljeni dokumentaciji (elaboratu) ter da bo naročniku odrekel izvršitev dela v nasprotju s usmeritvami in omejitvami v dokumentaciji, v kolikor je naročnik to od njega zahteval. Hkrati pa tudi iz pritožbenih navedb določno izhaja, da ni bil direktor pravne osebe (J. C.) tisti, ki je neposredno nadziral izvajanje del in ki bi bil dolžan neposredno skrbeti, da dela potekajo v skladu s predpisano dokumentacijo, niti, daje sam bil dolžan poskrbeti za pridobitev ustrezne dokumentacije oz. koga bi moral pri tem nadzirati, pa tega nadzora ni izvršil, temveč je to bila druga odgovorna oseba, ki jo pritožba v navedbah poimenuje. Slednje pa je narekovalo odločitev, daje prekrškovni organ očitek o tem, katera je bila odgovorna oseba, pomanjkljivo konkretiziral oziroma izhajal iz napačne pravne podlage glede odgovornosti odgovorne osebe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0085571
ZPP člen 182, 182/3, 192, 199, 343. ZZK-1 člen 80, 80/1, 243, 245. ZIZ člen 16, 16-5, 53, 53/1, 64, 272, 272/1. OZ člen 255, 255/2, 260. ZFZ člen 15b, 15b/1,15b/4, 15b/4-1, 15c.
udeleženec postopka zavarovanja – upravičena oseba za vložitev ugovora proti sklepu o zavarovanju – stranska intervencija – nedopustnost stranske intervencije v postopku zavarovanja – ugovor tretjega – izbrisna tožba – zavarovanje zahtevka in izbrisne tožbe – zaznamba v zemljiški knjigi – učinki vknjižbe in zaznambe – glavni zahtevek – podrejeni zahtevek – verjetnost terjatve – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – trditveno in dokazno breme – notarska prodaja nepremičnin – notarska hipoteka
Položaja stranskega intervenienta v smislu določb ZPP v postopku zavarovanja tretji osebi, na katero se sklep o zavarovanju ne nanaša, ni mogoče priznati.
ZIZ sam celovito ureja, kdo je lahko udeleženec v postopku, in sicer v 5. točki 16. člena kot udeleženca določa osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Le ti lahko torej sodelujejo v izvršilnem postopku ali v postopku zavarovanja, vendar le v okviru procesnih položajev in možnosti, kot jih opredeljuje ZIZ. Zato priglasitev stranske intervencije na strani ene od strank v postopku zavarovanja ni možna.
Zahtevek pod točko 1 predstavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo v smislu 243. člena ZZK-1 Gre za zahtevek, katerega izpolnitev se zavaruje z zaznambo v zemljiški knjigi v smislu 245. člena ZZK-1.
Sama odtujitev ali obremenitev sporne nepremičnine v ničemer ne more ogroziti položaja tožeče stranke v zvezi s tem zahtevkom, zato izdaja začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom ni niti potrebna.
Podrejeni zahtevek oziroma terjatev iz tega zahtevka je lahko verjetna le v primeru, da ni verjetna terjatev iz glavnega zahtevka.
Za zahtevek iz izpodbojne tožbe v smislu 255. člena OZ ne zadošča zgolj zatrjevanje oškodovanja upnikov, temveč je potrebno izkazati (oziroma ob odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka dokazati), da zaradi tega dejanja dolžnik nima dovolj sredstev za plačilo upnikove terjatve, kar v konkretnem primeru pomeni, da je zahtevek lahko utemeljen le, če zaradi ravnanja prvotoženca tožeča stranka ne bo dobila poplačila, ki bi ga sicer dobila, in lahko to poplačilo doseže z izvršbo na sporni nepremičnini (primerjaj 260. člen OZ).
Res je sicer, da ni mogoče točno navesti, za koliko bi bilo sporno nepremičnino mogoče prodati. Vendar pa ob takem razkoraku med ocenjeno vrednostjo nepremičnine in vrednostjo hipotek, ob upoštevanju, da je izpodbojni zahtevek vložen glede nezavarovane terjatve tožeče stranke, tega ugovora drugotoženca ni mogoče kar tako zavrniti kot preuranjenega.
Tožeča stranka bi morala za izkaz verjetnosti izpodbojnega zahtevka verjetno izkazati tudi, da bi bila iz te nepremičnine lahko poplačana, torej da vrednost nepremičnine zadostuje najprej za poplačilo vseh hipotekarnih upnikov, nato pa še za njene terjatve iz izpodbojnega zahtevka.
Navajanje podatka, koliko je znašala poravnalna ponudba, je nekorektno oz. tudi nedopustno. Družinski spori pri tem niso nobena izjema.
Ker je glavno vodilo in smoter tega postopka otrokova korist, ta narekuje, da starša sama krijeta vsak svoje stroške celotnega, tudi pritožbenega postopka.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trditvena podlaga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da skupen znesek prisojene odškodnine 56.000,00 EUR, kot celota ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela v posledici škodnega dogodka. Pri prisoji odškodnine je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo (179. in 182. člen OZ), upoštevani so bili subjektivni in objektivni kriteriji za prisojo odškodnine, okoliščine konkretnega primera in sodna praksa v podobnih primerih.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – uporaba pravil o prisilni poravnavi – vpliv začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave na postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – postavitev upravitelja – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave
Iz drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP jasno izhaja, katera pravila o prisilni poravnavi se smiselno uporabljajo za postopek poenostavljene prisilne poravnave, med njimi pa ni 152. člena ZFPPIPP. Zato to določilo sodišču prve stopnje ne more ničesar narekovati in tako ne more priti do avtomatične prekinitve postopka.
Sodišče prve stopnje mora, tudi ob oceni, da je sama odložitev odločanja o upnikovem predlogu postala brezpredmetna zaradi izvedenih ukrepov – na primer zaradi že vloženega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, vedno postaviti tudi upravitelja v smislu 237.a člena ZFPPIPP. Le postavitev upravitelja upniku, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, zagotavlja vsaj minimum varstva njegovih pravic in interesov.
Ker je bila zahteva za odložitev odločanja vložena že 2. 9. 2016, že časa do 23. 9. 2016, ko naj bi po trditvah sodišča prve stopnje potekel rok za vložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ni mogoče opredeliti kot kratkega, kaj šele roka do 23. 10. 2016, ko bo dejansko potekel rok za vložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.
Instituta poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče uporabiti, če dolžnik s tem le zavlačuje odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in že iz predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče zaključiti, da le-ta predstavlja resen in učinkovit ukrep za odpravo insolventnosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1, 409, 409/1. KZ-1 člen 82.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika – namen odpusta obveznosti – načelo vestnosti in poštenja – ovire za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje – poseg v pričakovane pravice dolžnika – retroaktivna uporaba zakonskih določb – konstitutivna narava sklepa o odpustu obveznosti – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Zaostritvi zakonske ureditve z novelo ZFPPIPP-G ni mogoče odrekati razumnosti; nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi pričakovane pravice upnikov do poplačila njihovih terjatev, v katero je odpust obveznosti nedvomno izrazito posegel.
Od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sicer dolžnik res lahko pričakuje, da mu bodo ob koncu preizkusnega obdobja obveznosti odpuščene (v primeru, da utemeljen ugovor proti odpustu ni bil vložen), vendar tega pričakovanja spremenjene zakonske določbe ne jemljejo.
odmera sodne takse – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – zapuščinski postopek – vrednost pozneje ugotovljene zapuščine – vrednost čiste zapuščine – predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – pravni interes za pritožbo
Sodišče lahko ugotavlja vrednost po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Ker je sodišče za osnovo vzelo nižjo vrednost od tiste, ki jo je sicer v vlogi označil pritožnik, ta v tem delu nima pravnega interesa za pritožbo, saj je znesek takse nižji od zneska, kot bi znašal v primeru, da bi sodišče upoštevalo v vlogi navedeno vrednost.
Sodišče nima zakonske osnove, da bi za odmero takse čakalo do pravnomočne rešitve pravdnega postopka, v katerem se bo višina terjatve natančno ugotovila.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081576
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5, 129a, 129a/2, 131c. OZ člen 316, 316-5. ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 72, 72/2, 216, 243, 247, 413. ZIZ člen 273, 273/1, 277, 277/1, 278, 278/1.
odtujitveni sindrom – stiki – pravica do stikov – omejitev stikov – razlog za omejitev stikov – upoštevanje otrokove volje – odklanjanje stikov – pobotanje preživnine – presoja pogojev za izdajo začasne odredbe za nazaj – odpadel namen začasne odredbe – izločitev izvedenca
Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotom, in to tudi ne s kakršnokoli medsebojno terjatvijo zakoncev iz naslova skupnega premoženja.
Ker je bila veljavnost predlagane začasne odredbe vezana na pravnomočni zaključek te pravde, je potreba o njenem odločanju z današnjim dnem (z dnem potrditve prvostopenjske glavne odločitve) odpadla, zato vsebinsko pogojev za nazaj nima nobenega pomena presojati. Namena začasne odredbe za nazaj namreč ni več mogoče doseči.
Okoliščina, da je bil izvedenec pred desetimi leti kratek čas mentor toženčeve sedanje zunajzakonske partnerke, ki je sicer osebno sploh ne pozna in se zasebno z njo nikoli ni srečal, ne zbuja nikakršnega dvoma v njegovo nepristranskost.
samostojni podjetnik posameznik - odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek - neposredni storilec - izrek odločbe o prekršku
V kolikor je prekrškovni organ v prekrškovnem ali inšpekcijskem postopku ugotovil, da je konkretno ravnanje, ki predstavlja prekršek, samostojni podjetnik storil osebno in ne kdo izmed njegovih zaposlenih v njegovem imenu ali na njegov račun oziroma z njegovimi delovnimi sredstvi, bi to moral tudi zapisati v izreku odločbe o prekršku.
Pritožnika šele v pritožbi navajata, da je bila tožnica v času od smrti S. L. do razdelitve zapuščine skupna lastnica služečih nepremičnin, zaradi česar priposestvovanje v tem času ni moglo teči. Teh navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj nista pojasnila, zakaj jih nista podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker je tožnica dokazala, da je dvajset let dejansko izvrševala služnost na nepremičnini, za katero je trdila, da ni bila njena, je z zahtevkom na njeno priposestvovanje uspela.
ZVOP-1 člen 74. KZ-1 člen 54, 204, 204/1. Ustava člen 38.
videonadzor - načelo sorazmernosti - pravica do zasebnosti - pravica do varstva zasebne lastnine - zakonitost dokaza
Pridobljena dokumentacija o izvajanju video nadzora res ni bila brezhibna, vendar se je tudi do teh ugotovljenih pomanjkljivosti prvo sodišče ustrezno opredelilo ob uporabi načela sorazmernosti med pravico do zasebnosti in pravico do zasebne lastnine oziroma varnosti. Taki razlogi tudi po oceni pritožbenega sodišča prepričajo kljub ugotovljenim hibam, ki so jih oškodovane družbe odpravljale v nekaterih primerih, kot to točno navaja pritožba, šele po storjenih kaznivih dejanjih.
končanje postopka osebnega stečaja – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vročanje – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – rok za pritožbo – prava neuka stranka – dolžnost pouka o možnosti odpusta obveznosti – položaj upravitelja
Ker potrdilo o izvršljivosti ni bilo neutemeljeno izdano, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za njegovo razveljavitev. Na ta zaključek ne more vplivati dolžnikovo zdravstveno stanje ali dejstvo, da naj bi bil prava neuka stranka.
Dobri in skrbni stečajni upravitelji poučijo dolžnika o možnosti vložitve predloga za odpust obveznosti, kar predstavlja primer dobre prakse stečajnih upraviteljev, vendar pa jim zakon te dolžnosti izrecno ne nalaga. Sploh pa odsotnost take poučitve nima posledic za pravilnost končanja postopka osebnega stečaja oziroma za pravilnost izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 47, 339, 339/1, 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2, 341/7-3. ZPP člen 11.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - način prodaje - pogoji prodaje - formalni preizkus - vsebinski preizkus - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - namenska razlaga - gramatikalna razlaga - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov - zloraba postopka - zloraba pravice
Sodišče mora pred izdajo sklepa o soglasju k prodajni pogodbi (med drugim) preveriti, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji. To ne pomeni, da se sodišče omeji zgolj na presojo vsebine pogodbe in sklepa o prodaji, pač pa, da presoja potek prodaje kot celote. Le pravilno izveden postopek prodaje je namreč lahko v skladu s sklepom o prodaji.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 403, 403/1, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – trditveno in dokazno breme – sklicevanje upnika na navedbe upravitelja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik se ne more sklicevati na trditve upravitelja, ne da bi jih samostojno podal, zlasti pa ne tokrat, ko upravitelj tovrstnega ugovora sploh ni vložil (le nakazal je možnost, da bi ga lahko!). Upravitelj je organ postopka (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP) in ima samostojno upravičenje za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Tako kot ima na drugi strani tudi upnik povsem samostojno upravičenje do vložitve ugovora (glej prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP). Oba pa v tem okviru (okviru zatrjevanega ugovornega razloga) nosita samostojno trditveno in dokazno breme.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi. Zadostuje namreč, če je odmera na pregleden način, ki na pritožbeni stopnji omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Pri določanju preživninskega bremena zavezanca so ključne njegove realne pridobitne zmožnosti, ne pa zgolj zaslužek.
Otroka sta inštrukcije obiskovala že času, ko je družina še živela skupaj, torej gre za standard, ki je bil vzpostavljen pred razpadom družinske skupnosti. Ker ga toženec zmore kriti, ni razloga, da bi se otrokoma to odreklo.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – sodna poravnava – zmota – subjektivni rok
Ker je pritožnica mnenja, da je dedni dogovor sklenila in podpisala v zmoti in ni bila pozorna na zapisano, ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je za njegovo izpodbijanje po določbi 392. člena ZPP pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev, ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave.