OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085866
ZSVP-1 člen 11. ZPP člen 337. ZVPot člen 6.
odškodninski zahtevek – stvar z napako – obveznosti distributerjev – odgovornost distributerja – skrbnost distributerja – protipravnost – proizvod skladen z varnostnimi zahtevami – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – soprispevek – skrbnost uporabnika – nepazljivost oškodovanca – zapenjanje rolerjev – navodila – vzročna zveza – nedovoljene pritožbene novote
Zavarovanka tožene stranke ni imela razlogov za dvom v skladnost rolerjev z evropskim standardom, zato ji ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z izpolnjevanjem varnostnih zahtev glede artiklov, ki jih distribuira.
Napake na konkretnem proizvodu bi tožnica lahko uveljavljala v okviru garancije oziroma po določilih o odgovornosti proizvajalca za stvari z napako.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 403, 403/1, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – trditveno in dokazno breme – sklicevanje upnika na navedbe upravitelja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik se ne more sklicevati na trditve upravitelja, ne da bi jih samostojno podal, zlasti pa ne tokrat, ko upravitelj tovrstnega ugovora sploh ni vložil (le nakazal je možnost, da bi ga lahko!). Upravitelj je organ postopka (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP) in ima samostojno upravičenje za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Tako kot ima na drugi strani tudi upnik povsem samostojno upravičenje do vložitve ugovora (glej prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP). Oba pa v tem okviru (okviru zatrjevanega ugovornega razloga) nosita samostojno trditveno in dokazno breme.
Navajanje podatka, koliko je znašala poravnalna ponudba, je nekorektno oz. tudi nedopustno. Družinski spori pri tem niso nobena izjema.
Ker je glavno vodilo in smoter tega postopka otrokova korist, ta narekuje, da starša sama krijeta vsak svoje stroške celotnega, tudi pritožbenega postopka.
Pri sredstvih unovčene bančne garancije gre za sredstva, namenjena pravilni izpolnitvi prodajnih pogodb, zato niti smiselno ne gre za sredstva rezervnega sklada.
Zahtevek mora biti postavljen tako, da je jasno, do katerega deleža za obveznost odgovarja posamezen etažni lastnik.
Pri določanju preživninskega bremena zavezanca so ključne njegove realne pridobitne zmožnosti, ne pa zgolj zaslužek.
Otroka sta inštrukcije obiskovala že času, ko je družina še živela skupaj, torej gre za standard, ki je bil vzpostavljen pred razpadom družinske skupnosti. Ker ga toženec zmore kriti, ni razloga, da bi se otrokoma to odreklo.
Preživnino je otroku dolžan plačevati tudi tisti roditelj, ki mu je roditeljska pravica nad tem otrokom sicer odvzeta.
Otroški dodatek se po sodni praksi ne upošteva pri določitvi preživninske obveznosti staršev. Sodišče je kot dohodke družine pravilno upoštevalo denarno socialno pomoč in tožnikovo štipendijo.
samostojni podjetnik posameznik - odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek - neposredni storilec - izrek odločbe o prekršku
V kolikor je prekrškovni organ v prekrškovnem ali inšpekcijskem postopku ugotovil, da je konkretno ravnanje, ki predstavlja prekršek, samostojni podjetnik storil osebno in ne kdo izmed njegovih zaposlenih v njegovem imenu ali na njegov račun oziroma z njegovimi delovnimi sredstvi, bi to moral tudi zapisati v izreku odločbe o prekršku.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.
Tožbena zahteva ni vzdržna, predvsem, ker so se hčerine potrebe močno povečale, toženčeve zmožnosti pa se niso tako poslabšale, da preživninskega bremena, določenega s sodno poravnavo, ne bi (več) zmogel plačevati. Pritožbeno sodišče sicer lahko razume tožnikove skrbi v zvezi s stroški, ki bodo potrebi za renovacijo stanovanja (pri njegovih starših), v katerem biva z novo družino, in drugimi stroški, vendar ima preživnina A. prednost in njena višina ni taka, da bi bila (ob tožnikovih pridobitnih zmožnostih) ogrožena eksistenca tožnika in njegove nove družine.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Upoštevajoč, da ZP-1 jasno in izrecno napotuje na uporabo določb ZKP glede štetja rokov, se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da bi moralo sodišče kljub taki izrecni napotitvi na uporabo določb ZKP glede dopustnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje v obravnavani zadevi uporabljati določbe ZUP, ker ZP-1 napotuje na uporabo določb ZUP glede vročitve in s tem tudi omogoča nastop fikcije vročitve, ki pa po ZKP ni mogoča.
uradni zaznamek o zbranih obvestilih – privilegirana priča – izločitev nedovoljenih dokazov – bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje strinja z državnim tožilcem, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ker je nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Določbe drugega odstavka 83. člena ZKP namreč določajo, da sodišče iz spisa izloči obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju. Slednje pomeni, da sodišče iz spisa izloči uradne zaznamke o zbranih obvestilih od „privilegiranih prič“, če so se te, ko so bile na sodišču prvič zaslišane kot priče, odrekle pričevanju. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Državno tožilstvo je zoper obdolženca le vložilo obtožni predlog, mati in žena obdolženca pa kot priči sploh še nista bili zaslišani in se tako tudi nista mogli odreči pričevanju. Niti določbe ZKP niti Zakon o nalogah in pooblastilih policije ne nalagata dolžnosti policistom, da morajo pred zbiranjem obvestil od „privilegiranih“ prič te poučevati o tem, da jim ni potrebno pričati. Odločitev sodišča prve stopnje je zato nepravilna.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1, 409, 409/1. KZ-1 člen 82.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika – namen odpusta obveznosti – načelo vestnosti in poštenja – ovire za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje – poseg v pričakovane pravice dolžnika – retroaktivna uporaba zakonskih določb – konstitutivna narava sklepa o odpustu obveznosti – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Zaostritvi zakonske ureditve z novelo ZFPPIPP-G ni mogoče odrekati razumnosti; nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi pričakovane pravice upnikov do poplačila njihovih terjatev, v katero je odpust obveznosti nedvomno izrazito posegel.
Od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sicer dolžnik res lahko pričakuje, da mu bodo ob koncu preizkusnega obdobja obveznosti odpuščene (v primeru, da utemeljen ugovor proti odpustu ni bil vložen), vendar tega pričakovanja spremenjene zakonske določbe ne jemljejo.
Tožničine zmožnosti so bistveno boljše od toženčevih, saj zasluži mesečno s plačo okoli 1700 EUR, torej natanko dvakrat več kot toženec. V takšnem razmerju bi moralo sodišče odločiti tudi o preživnini, torej v razmerju 2:1.
Pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca ne opredeljuje nujno zgolj redna mesečna plača, pač pa tudi drugačen način zaslužka (npr. »na roke«) oz. realna, prepričljivo izkazana možnost le-tega.
OZ člen 198. SPZ člen 72/1, 72/2. ZD člen 145/1, 146/1.
plačilo uporabnine - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba skupnega premoženja - dediščinska skupnost - dedni deleži dedičev - predhodno vprašanje
S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščina med dediče še ne razdeli in na zapuščini oziroma posameznih pravicah, ki spadajo v zapuščino, še ne nastane solastnina. Vse do delitve zapuščine tako zapuščina predstavlja skupno premoženje dedičev, ki ga dediči uporabljajo skupno.
- Če eden izmed skupnih lastnikov od uporabe v celoti izključuje druge skupne lastnike, prikrajšanim iz naslova neupravičene pridobitve, pripada uporabnina v sorazmerju z njihovim deležem na skupnem premoženju, enako kot to velja za solastnike.
- Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (prvi odstavek 145. člen ZD), zato že po zakonu toženec ne more razpolagati z zapuščino brez soglasja tožnika. Pred delitvijo sme toženec zgolj prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD). Sodedič toženca pa je zgolj tožnik.
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 247, 247/5, 325, 325/1.
odvzem pravice do stikov – korist otroka – izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – nepristranskost izvedenca
Razumno je stališče sodišča prve stopnje, da v tako majhni državi ni življenjsko pričakovati, da se strokovnjaki z ozko specializiranega področja ne bi poznali in se srečevali na strokovnih srečanjih, pravilen pa tudi zaključek, da takšna raven poznavanja ne more biti razlog za izločitev izvedenca.
ZPP člen 154, 154/3, 163, 163/3, 163/4, 163/6, 163/7.
odločitev o stroških postopka – delni umik tožbe – delna ustavitev postopka – odločitev o zahtevi za povrnitev stroškov v sklepu o delni ustavitvi postopka – odločitev o zahtevi za povrnitev stroškov v končni odločbi – odločitev o stroških s posebnim sklepom
O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – sodna poravnava – zmota – subjektivni rok
Ker je pritožnica mnenja, da je dedni dogovor sklenila in podpisala v zmoti in ni bila pozorna na zapisano, ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je za njegovo izpodbijanje po določbi 392. člena ZPP pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev, ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – uporaba pravil o prisilni poravnavi – vpliv začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave na postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – postavitev upravitelja – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave
Iz drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP jasno izhaja, katera pravila o prisilni poravnavi se smiselno uporabljajo za postopek poenostavljene prisilne poravnave, med njimi pa ni 152. člena ZFPPIPP. Zato to določilo sodišču prve stopnje ne more ničesar narekovati in tako ne more priti do avtomatične prekinitve postopka.
Sodišče prve stopnje mora, tudi ob oceni, da je sama odložitev odločanja o upnikovem predlogu postala brezpredmetna zaradi izvedenih ukrepov – na primer zaradi že vloženega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, vedno postaviti tudi upravitelja v smislu 237.a člena ZFPPIPP. Le postavitev upravitelja upniku, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, zagotavlja vsaj minimum varstva njegovih pravic in interesov.
Ker je bila zahteva za odložitev odločanja vložena že 2. 9. 2016, že časa do 23. 9. 2016, ko naj bi po trditvah sodišča prve stopnje potekel rok za vložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ni mogoče opredeliti kot kratkega, kaj šele roka do 23. 10. 2016, ko bo dejansko potekel rok za vložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.
Instituta poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče uporabiti, če dolžnik s tem le zavlačuje odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in že iz predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče zaključiti, da le-ta predstavlja resen in učinkovit ukrep za odpravo insolventnosti.
odmera sodne takse – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – zapuščinski postopek – vrednost pozneje ugotovljene zapuščine – vrednost čiste zapuščine – predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – pravni interes za pritožbo
Sodišče lahko ugotavlja vrednost po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Ker je sodišče za osnovo vzelo nižjo vrednost od tiste, ki jo je sicer v vlogi označil pritožnik, ta v tem delu nima pravnega interesa za pritožbo, saj je znesek takse nižji od zneska, kot bi znašal v primeru, da bi sodišče upoštevalo v vlogi navedeno vrednost.
Sodišče nima zakonske osnove, da bi za odmero takse čakalo do pravnomočne rešitve pravdnega postopka, v katerem se bo višina terjatve natančno ugotovila.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trditvena podlaga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da skupen znesek prisojene odškodnine 56.000,00 EUR, kot celota ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela v posledici škodnega dogodka. Pri prisoji odškodnine je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo (179. in 182. člen OZ), upoštevani so bili subjektivni in objektivni kriteriji za prisojo odškodnine, okoliščine konkretnega primera in sodna praksa v podobnih primerih.