ZD člen 62, 76, 78, 99, 101, 101/1. ZOR člen 51, 52. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno dedovanje – oporoka – neveljavnost oporoke – ničnost – rok za izpodbijanje oporoke – sosporništvo – ugovor pasivne legitimacije – dopolnitve oporoke – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivi razlogi
Zapustnik ni zavezan celotne oporoke napraviti v isti listini, torej na enem kosu papirja, temveč je vsebina lahko zapisana na več listih. Ker zakon ne zahteva, da bi bilo razpolaganje s premoženjem za primer smrti storjeno v enem pravnem poslu, je dopustno, da oporočitelj oporočno besedilo tudi dopolnjuje. Razni dostavki, dodatki in dopolnila niso prepovedani, seveda pa morajo biti tudi ti sestavljeni v eni izmed oblik, ki jih zakon predpisuje za veljavnost oporoke. Gre torej za novo oporoko, katere vsebina pa je le v dopolnitvi predhodne oporoke. S kasneje dodanim besedilom lahko tako oporočitelj denimo razpolaga z novo pridobljenim premoženjem, posamezna določila oporoke razveljavi ali pa delitev premoženja podrobneje določi. V kolikor je vsebina listin komplementarna in v tesni medsebojni zvezi, je šteti, da predstavlja enovito izjavo poslednje volje. Pri tem ni bistveno, ali so posamezne listine nastale v večjem časovnem razmaku.
Stroške stanovanja (upravnika, komunale, elektrike …, razen stroškov rezervnega sklada, ki jih je dolžan plačati (so)lastnik), je dolžan plačevati tisti, ki to koristi, torej toženec. Tožnica je izkazala, da je stroške (toženca) plačala, zato jih sedaj od njega utemeljeno zahteva.
Ker je bil račun tožeče stranke pri SDK lahko zaprt le zaradi prisilnih predpisov, je zmotno stališče tožeče stranke, da bi ji morala tožena stranka račun vrniti. Ne more pa držati niti njena trditev, da je račun tožeče stranke, ki ga je vodila SDK, še vseskozi blokiran ter da je v deblokadi računa videti protipravnost državnega organa.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev o tem, da poslovnega računa pri banki nima zato, ker bi ji ga onemogočal odpreti kakšen od državnih organov, za delo katerih odgovarja Republika Slovenija v skladu s prvim odstavkom 26. člena Ustave RS.
ZGD-1 člena 481, 481/3. ZN člen 47, 47/1-4, 48. OZ člen 33, 33/2, 190.
neupravičena obogatitev – neobstoječa pogodba – prenos poslovnega deleža – oblika pogodbe – notarski zapis – pismo o nameri – odstop od pogodbe
Notarski zapis v primeru pogodbe o prenosu poslovnega deleža predstavlja formo ad valorem oziroma nujni pogoj za njen nastanek (saj se z njo varuje ne le družbenike ampak tudi širše interese).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080156
ZPP člen 179, 189, 189/1, 190, 190/1, 190/2.
aktivna legitimacija – odstop terjatve med pravdo – odstop terjatve pred pravdo – začetek teka pravde – vročitev tožbe toženi stranki
Določilo 190. člena ZPP, po katerem odtujitev pravice oziroma stvari, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča, se nanaša na primere, ko do odtujitve pravice oziroma stvari pride med pravdo.
Tožeča stranka je odstopila terjatev pred pravdo, zato ni več aktivno legitimirana za tožbo in je treba njen zahtevek zavrniti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081595
ZOR člen 200, 201, 277, 377, 377/2, 392, 392/1. ZTSPOZ člen 93, 99, 102. OZ člen 174, 179, 180, 1060. Odvetniška tarifa (2015) člen 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 38.
prometna nezgoda – posebno težka invalidnost – ugovor zastaranja – kaznivo dejanje ogrožanje javnega prometa – direktna tožba zoper tujo zavarovalnico – odgovornost slovenske zavarovalnice – varnostni pas – prekoračena hitrost – vzročna zveza – invalidnina – valorizacija plačanega zneska odškodnine – izčrpanje zavarovalne vsote – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – tuja pomoč in postrežba – bodoča škoda – povečane potrebe – dodatek za pomoč in postrežbo – mesečna renta – revalorizacija rente – posredni oškodovanec – poškodba glave – poškodba možganov – funkcioniranje na ravni sedemletnega otroka – izjemno hud primer – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – zastopanje več strank – sestava odškodninskega zahtevka – odgovor na pritožbo
Oškodovancem ni mogoče odreči pravice do direktne tožbe zoper tujo zavarovalnico, pri kateri so imeli sklenjeno obvezno zavarovanje v primerih, ko je bila za škodo odgovorna na podlagi 99. člena v času škodnega dogodka veljavnega ZTSPOZ slovenska zavarovalnica.
Ugotovitve obeh izvedencev, ki jih je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo, ne dajejo podlage za večji obseg škode, ker prvi tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom.
Vendar pa se invalidnina ne upošteva po matematičnem izračunu, ampak je njen vpliv na prisojeno odškodnino treba oceniti po prostem preudarku, na podlagi vseh okoliščin primera.
Rentni zahtevki se ne valorizirajo avtomatično glede na porast življenjskih stroškov, kot na primer zakonite preživnine.
dolžnost preživljanja – višina preživnine – določitev preživninske obveznosti – razporeditev preživninskega bremena – potrebe otroka – neenakopraven položaj otrok
Res je, da so toženčevi dohodki nižji od tožničinih – zaradi brezposelnosti prejema denarno nadomestilo v višini 679,86 EUR bruto oz. 532,11 EUR neto. Vendar pa je treba po drugi strani upoštevati tudi dejstvo, da s hčerko ni pripravljen vzpostaviti stika, kar pomeni, da je celotno breme vzgoje in skrbi na tožnici. To pravno pomembno dejstvo je sodišče pri odmeri preživnine ustrezno upoštevalo. Zato je treba pritrditi razlogovanju prvega sodišča, da ima toženec realno več prostega časa – dopoldne in popoldne – v katerem lahko pridobiva zaslužek. Prvenstvena dolžnost staršev je, da skrbijo za preživljanje svojih otrok, in v to so dolžni vlagati nadpovprečne napore.
odvzem poslovne sposobnosti – duševna bolezen – popolni odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost skrbeti zase – skrbnik za poseben primer – konflikt interesov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje le, da ima prizadeta oseba duševno bolezen, v konkretnem primeru paranoidno shizofrenijo, temveč mora biti izpolnjen tudi pogoj, da zaradi takega stanja ni sposobna skrbeti sama zase in za svoje pravice in koristi.
V novem odločanju bo moralo sodišče zaradi navzkrižja interesov postaviti novega skrbnika za poseben primer, ugotoviti, kako je živela do sedaj nasprotna udeleženka, zlasti ali je skrbela sama zase in kako je živela ali sama ali s pomočjo drugih in v posledici tega ali je še naprej zmožna skrbeti sama zase ter zavzeti stališče do izjave skrbnika in njegove sestre iz zapuščinskega postopka.
UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42, 42/2. ZPP člen 117, 117/4. dokument : VSM0023110.
ugovor po izteku roka - domneva umika - pritožba zoper sklep o umiku - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Glede na določila četrtega odstavka 117. člena ZPP mora predlagatelj, če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.
- Ker je dolžnica vložila ugovor, ki ni bil sposoben za obravnavanje, je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0085895
ZDen člen 25, 72. ZOR člen 376, 376/1.
napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vračilo premoženja v naravi – obveznice SOD – pretrganje zastaralnega roka – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – odškodnina zaradi vrnitve v nadomestni obliki – odškodnina zaradi izgube nadomestila
Ker gre za odškodnino zaradi izgube nadomestil za uporabo, ki bi sicer kot uporabnina zapadala sukcesivno po mesecih vse do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ta zahtevek v celoti nedvomno še ni zastaral.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
Kreditna pogodba ne vsebuje izjave, s katero bi se toženka zavezala, da bo izpolnila obveznosti glavnega dolžnika, in kjer je ta obveznost identificirana.
Zgolj podpis toženke na kreditni pogodbi ne predstavlja veljavne poroštvene izjave, enako velja za izpolnjen obrazec o osebnih podatkih solidarnega poroka.
Zgolj potrditev prisotnosti pri aktu sestavitve in podpisovanja listine za ustanovitev obveznosti porokov v zvezi z dolgom iz te listine ne zadošča.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – kršitev pravil o vročanju – vročanje – vročanje pooblaščencu
Kadar ima stranka pooblaščenca, vroča sodišče sodna pisanja po določbi 137. člena ZPP in ne po določbah 142. člena ZPP, ki določajo osebno vročitev stranki.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085868
ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-8. ZPDS člen 8, 9.
sporazum – razlaga sporazuma – razdelitev premoženja – vzpostavitev etažne lastnine – dogovor o uporabi nepremičnine – zavrnitev dokaznih predlogov – nedovoljene pritožbene novote
Presoja, ali sta stranki z dogovorom razdelili skupno lastnino tako, da sta učinkovito oblikovali etažno lastnino, ali pa sta sklenili zgolj dogovor o uporabi nepremičnine, ki v solastninska razmerja, nastala s sklepom o dedovanju, ne posega.
Etažna lastnina ni učinkovito oblikovana, če eden izmed solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja drugih določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi, kot tudi ne, če je med solastniki sklenjen dogovor o uporabi solastnine.
Ključno je, da iz sporazuma ne izhaja, da z njim nastajata dve samolastniški stvari, kar zadošča za zavrnitev tožničinega zahtevka. Pritožnica ima sicer prav, da je treba sporazum razlagati v duhu časa, v katerem je nastal, in upoštevaje tedanjo sodno prakso, a ob tem zmotno meni, da sleherni tovrstni sporazum že predstavlja dogovor o vzpostavitvi etažne lastnine. Tudi ZPDS je razlikoval med trajnim preoblikovanjem solastnine v etažno lastnino in začasno razdelitvijo uporabe solastne stavbe. Kljub pravicam solastnikov do izključne posesti na posameznih delih stavbe gre v takih primerih z lastninskopravnega vidika še zmeraj za solastnino.
motenje posesti stvarne služnosti – zabitje lesenega kola med stranice vrat – vožnja s kmetijskimi stroji in priključki – širina zračnega prostora nad potjo – istovetnost tožbenega zahtevka – sprememba tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – širši obseg posestnega varstva – prekluzivni rok – posest pravice
Istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe. Tožnik je v novem oziroma spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal natančno navedbo kmetijskih strojev in priključkov. Takšno spremembo pa je podal po poteku prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ, zato je odločitev prvega sodišča, ki je njegov zahtevek v točki II zavrnilo, pravilna.
Sodišče prve stopnje je na podlagi tega pravilno zaključilo, da je lahko v zapuščinskem postopku predložena oporoka v najboljšem primeru le fotokopija zapustnikove oporoke z dne 17. 4. 2007, kar po stališču sodne prakse ni oporoka, ampak le preslikava lastnoročnega podpisa ter vsebine oporoke in ne izpolnjuje zahteve iz 63. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085881
ZPP člen 12, 115, 285, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 378, 382, 1013.
preložitev naroka – oprava glavne obravnave v odsotnosti stranke – opravičilo – opravičilo iz zdravstvenih razlogih – zdravniško potrdilo – pomoč prava neuki stranki – načelo kontradiktornosti – poroštvena pogodba – oblika – poroštvena izjava – kreditna pogodba – pogodbene obresti – zamudne obresti
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi prva toženka morala upravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom, vendar pa glede na konkretne okoliščine v zadevi, in sicer: da prve toženke v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je prva toženka opravičilo dokazno podprla z zdravniškim potrdilom o njeni nezmožnosti za obravnavo, ki ga je sodišču posredovala več kot teden dni pred opravo naroka, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti prve tožene stranke prekršilo načelo pomoči neuki stranki.
OZ za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – potrditev zavrženja predloga ob pogojih za zavrnitev – prepoved reformatioin peius
Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker naj predlagateljica ne bi predložila podatkov o dohodkih za tri mesece. Pritožbeno sodišče je na njeno pritožbo ugotovilo, da jih je predložila, vendar ne izkazujejo pogojev za taksno oprostitev, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijanega sklepa ni spreminjalo v smeri zavrnitve njenega predloga zaradi prepovedi reformacije in pieus.
ZD člen 79, 79/3, 85, 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.
dedovanje na podlagi oporoke – volja oporočitelja – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – kršitev načela neposrednosti – dokazna ocena – pravica do izjave – protispisnost
Ker je za odgovor na vprašanje, kaj je zapustnik z oporočnimi zapisi hotel doseči, torej kakšna je bila njegova prava volja, treba ugotavljati pravno relevantna dejstva, mora zapuščinsko sodišče, če ni soglasja udeležencev o vsebini oporoke, prekiniti postopek in tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Stranka na napotitveni sklep ni vezana. Tožbo lahko vloži tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom, kot je navedeno v napotitvenem sklepu.