ZD člen 79, 79/3, 85, 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.
dedovanje na podlagi oporoke – volja oporočitelja – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – kršitev načela neposrednosti – dokazna ocena – pravica do izjave – protispisnost
Ker je za odgovor na vprašanje, kaj je zapustnik z oporočnimi zapisi hotel doseči, torej kakšna je bila njegova prava volja, treba ugotavljati pravno relevantna dejstva, mora zapuščinsko sodišče, če ni soglasja udeležencev o vsebini oporoke, prekiniti postopek in tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Stranka na napotitveni sklep ni vezana. Tožbo lahko vloži tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom, kot je navedeno v napotitvenem sklepu.
stvarna pristojnost – začasna odredba – upravni spor
Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju se uporabljajo za sodno izvršbo in za zavarovanje, urejeno z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena. Izdaja začasnih odredb je v Zakonu o upravnem sporu posebej urejena in sicer v 2. in 32. členu, ki za vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe zahteva pravočasno vložitev tožbe kot formalni pogoj za izdajo začasne odredbe, hkrati pa določa, da je za odločanje o predlogih za začasno odredbo stvarno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi v upravnem sporu, torej Upravno sodišče Republike Slovenije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085872
ZPP člen 337. OZ člen 83.
leasing – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – predhodno vprašanje – litispendenca – pogodba o finančnem leasingu za osebno vozilo – prepoved dajanja vozila v uporabo tretji osebi – skrbnost leasingojemalca – razlaga pogodbe – nejasna določila – nedovoljene pritožbene novote – potrebni stroški
Ker gre za odločitev o predhodnem vprašanju, sodišče v tej pravdi nanjo ni vezano v smislu litispendence, se je pa na razloge iz omenjenih odločb utemeljeno sklicevalo kot na primerljivo sodno prakso.
Toženka je imela možnost, da ob sklenitvi leasing pogodbe zaprosi za izdajo soglasja za uporabo vozila tudi njenemu izvenzakonskemu partnerju. Če tega ni zahtevala, bi glede na izrecna pogodbena določila morala ravnati tako skrbno, da do uporabe s strani tretjih oseb ne bi prišlo. Tretji pa so vsi, ki niso pogodbene stranke, med njimi tudi izvenzakonski partner.
solastnina – ureditev razmerij med solastniki – način uporabe solastne stvari – parkiranje na funkcionalnem zemljišču
Solastniki sicer urejajo razmerja glede uporabe solastne stvari s sporazumom, če tega ni, pa ga lahko nadomesti sodna odločba, kar jasno izhaja iz določbe 112. člena ZNP. Predmetna določba daje pritožniku kot solastniku funkcionalnega zemljišča možnost vložiti predlog v zvezi z načinom uporabe solastne stvari – parkiranjem na funkcionalnem zemljišču. V skladu z določbo 112. člena ZNP ima predlagatelj pravico do podrobnejše opredelitve uporabe, ki je sorazmerna deležem oz. določitve načina uporabe.
podizvajalska pogodba – pogodbena kazen za neizpolnitev stranske obveznosti – zapadlost terjatve – zastaranje tožbenega zahtevka – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je bila tožba vložena šele 7. 4. 2015, je bila vložena po nastopu zastaranja, saj bi izvajalec, kot je pojasnjeno zgoraj, lahko že leta 2009 (ob predložitvi garancije) zahteval plačilo zadrževanih sredstev. Do vložitve tožbe (oziroma predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) je torej že pretekel ne le zastaralni triletni rok iz 349. člena OZ, ampak tudi splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
DRUŽINSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081574
ZZZDR člen 129. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 214.
preživnina za mladoletnega sina – košarka – športna aktivnost – kurjava na drva – mesečna anuiteta kredita – brezplačna pravna pomoč – proračun Republike Slovenije
Prvo sodišče je pravilno ravnalo, ko je v okviru tožničinih materialnih zmožnosti od njene plače odštelo mesečno anuiteto kredita, vzetega za ureditev novega doma oziroma za reševanje stanovanjskega problema tožnice in treh otrok.
Toženec ni uspel s pritožbo, zato je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka tožnice (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te stroške je toženec dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, ker je tožnici bila v tem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč (tretji odstavek 46. člena ZBPP).
UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
ZD člen 62, 76, 78, 99, 101, 101/1. ZOR člen 51, 52. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno dedovanje – oporoka – neveljavnost oporoke – ničnost – rok za izpodbijanje oporoke – sosporništvo – ugovor pasivne legitimacije – dopolnitve oporoke – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivi razlogi
Zapustnik ni zavezan celotne oporoke napraviti v isti listini, torej na enem kosu papirja, temveč je vsebina lahko zapisana na več listih. Ker zakon ne zahteva, da bi bilo razpolaganje s premoženjem za primer smrti storjeno v enem pravnem poslu, je dopustno, da oporočitelj oporočno besedilo tudi dopolnjuje. Razni dostavki, dodatki in dopolnila niso prepovedani, seveda pa morajo biti tudi ti sestavljeni v eni izmed oblik, ki jih zakon predpisuje za veljavnost oporoke. Gre torej za novo oporoko, katere vsebina pa je le v dopolnitvi predhodne oporoke. S kasneje dodanim besedilom lahko tako oporočitelj denimo razpolaga z novo pridobljenim premoženjem, posamezna določila oporoke razveljavi ali pa delitev premoženja podrobneje določi. V kolikor je vsebina listin komplementarna in v tesni medsebojni zvezi, je šteti, da predstavlja enovito izjavo poslednje volje. Pri tem ni bistveno, ali so posamezne listine nastale v večjem časovnem razmaku.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – zahteva za presojo obračuna stroškov izvršitelja – vložitev zahteve pri sodišču
Glede na to, da izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8-dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov od upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.
Ker je bil račun tožeče stranke pri SDK lahko zaprt le zaradi prisilnih predpisov, je zmotno stališče tožeče stranke, da bi ji morala tožena stranka račun vrniti. Ne more pa držati niti njena trditev, da je račun tožeče stranke, ki ga je vodila SDK, še vseskozi blokiran ter da je v deblokadi računa videti protipravnost državnega organa.
Tožeča stranka ni podala nobenih trditev o tem, da poslovnega računa pri banki nima zato, ker bi ji ga onemogočal odpreti kakšen od državnih organov, za delo katerih odgovarja Republika Slovenija v skladu s prvim odstavkom 26. člena Ustave RS.
ZGD-1 člena 481, 481/3. ZN člen 47, 47/1-4, 48. OZ člen 33, 33/2, 190.
neupravičena obogatitev – neobstoječa pogodba – prenos poslovnega deleža – oblika pogodbe – notarski zapis – pismo o nameri – odstop od pogodbe
Notarski zapis v primeru pogodbe o prenosu poslovnega deleža predstavlja formo ad valorem oziroma nujni pogoj za njen nastanek (saj se z njo varuje ne le družbenike ampak tudi širše interese).
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075368
OZ člen 178, 183. URS člen 35, 39.
objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda pravne osebe - osebnostna pravica pravne osebe - svoboda izražanja - tehtanje pravic - protipravnost - namen izjave - novinar - medij - dokazna ocena
Nedopustna je diskreditacija drugega v svojo korist ali v korist tretjega. Sodišče prve stopnje je v zadnjem odstavku 13. točke obrazložitve ravno to tudi poudarilo in sicer, da bi tožnik uspel, če bi dokazal, da je toženec zavestno ali vsaj zaradi malomarnosti objavil tiste trditve o tožniku, za katere se je sicer izkazalo, da so neresnične. Ker pa tega ni dokazal, je v celotnem kontekstu in v okoliščinah konkretnega primera ocenilo določene, sicer neresnične trditve kot nepomembne in neodločilne oziroma kot take, da z njimi tožena stranka ni okrnila ugleda tožnika.
Pritrjuje sicer sodišče druge stopnje pritožnici, da ima za zaščito svojih interesov vso pravico biti slišana, saj ima tudi sama ustavno pravico do svobode izražanja, vendar je v konkretnem primeru očitno ni v zadostni meri in na pravilen način izkoristila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080156
ZPP člen 179, 189, 189/1, 190, 190/1, 190/2.
aktivna legitimacija – odstop terjatve med pravdo – odstop terjatve pred pravdo – začetek teka pravde – vročitev tožbe toženi stranki
Določilo 190. člena ZPP, po katerem odtujitev pravice oziroma stvari, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča, se nanaša na primere, ko do odtujitve pravice oziroma stvari pride med pravdo.
Tožeča stranka je odstopila terjatev pred pravdo, zato ni več aktivno legitimirana za tožbo in je treba njen zahtevek zavrniti.
V skladu s tretjim odstavkom 16. člena Statuta OZS lahko član izstopi iz članstva na podlagi pisno podane izjave o izstopu iz članstva. Vloži jo lahko kadarkoli med letom. Navedeno pomeni, da je treba izjavo posredovati Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, tega pa tožena stranka ni dokazala.
Sodišče ni navedlo (le), da bi morala tožena stranka tožeči stranki poslati izstopno izjavo s priporočeno pošiljko. Navedlo je, da tožena stranka sodišču ni predložila dokaza o posredovanju te izjave, kar je pravilen zaključek, kot primer dokaza pa je navedlo potrdilo o priporočeni pošiljki, neposredno dostavo. Zgolj s predložitvijo izjave o izstopu tožena stranka vložitve le-te ni dokazala.
ZZZDR člen 56, 57, 57/1. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 419. ZUP člen 2. ZPP člen 1, 18. ZIZ člen 270, 270/1, 272.
skupno premoženje zakoncev – podjetniško premoženje – neporavnane davčne obveznosti – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – seznam izvršilnih naslovov – določitev deležev na skupnem premoženju
Neporavnane davčne obveznosti so predmet (upravnega) davčnega in ne sodnega postopka.
Po presoji pritožbenega sodišča je razlaga določbe 57. člena ZZZDR, po kateri ima pravico zahtevati ugotovitev deležev le upnik, ki razpolaga s pravnomočno sodbo, preozka.
Upnik, ki ima izvršilni naslov zoper enega od zakoncev, ne more kar poseči na skupno premoženje, temveč mora najprej doseči določitev deležev na njem in njegovo razdelitev.
Po presoji pritožbenega sodišča lahko tožnica zahteva določitev deležev na skupnem premoženju po 57. členu ZZZDR na podlagi izvršilnega naslova (seznam izvršilnih naslovov v prilogi A11). To potrjuje tudi sodna praksa.
KZ-1 člen 29, 29/2, 34, 34/1, 70b, 70b/1, 115, 115/1. ZKP člen 374, 374/2, 492.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - uboj - poskus - storitev protipravnega dejanja v stanju neprištevnosti - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - potrebnost (indiciranost) zdravljenja - pozitivna prognoza - odvračanje od ponavljanja hujših kaznivih dejanj - načelo sorazmernosti - ustavitev postopka - potrditev sklepa
Ker je pozitivna prognoza obdolženčevega bodočega obnašanja v skladu z družbenimi normami podana ne glede na to, ali se obdolženi zdravi ali ne, saj specifične okoliščine psihiatrične narave, ki so zaznamovale storitev protipravnega dejanja, ne obstajajo več, ni pogojev (potrebnost oz. indiciranost zdravljenja) za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZMZPP člen 48, 48/1, 55, 55/1.
Pristojnost v mednarodnih sporih – tožba zoper drugo državo – uporaba ZMZPP – acta iure imperii
Ker gre v danem primeru ravno za primer, ko tožnica zahteva odškodnino zaradi neustreznega ravnanja državnih organov druge države, za določitev pristojnosti v predmetnem sporu ni mogoče uporabiti navedene Uredbe. Dejstvo, da ima tožba civilnopravni značaj, ker se z njo zahteva denarna odškodnina, je v tem primeru brez vsakršnega pomena.
OZ člen 6, 6/2, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182, 943. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3.
delovna nesreča - objektivna odgovornost - padec z delovnega odra - poškodba hrbtenice - zlomi vretenc - brez soprispevka oškodovanca - tek zakonskih zamudnih obresti od odškodnine in pravdnih stroškov - stroškovna odločitev - tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči
Položaj tožnika, ko je kot fizični delavec s skromnimi kvalifikacijami zaradi posledic obravnavanega poškodovanja praktično nezaposljiv, v okviru odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti terja posebno individualizacijo.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-4, 403, 403/1, 403/1-1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 137.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmerno zadolževanje - skrivanje plače
Dolžnik je vsaj že od leta 2012 insolventen, saj se je predhodno nad njim že vodil postopek osebnega stečaja, ki ni bil zaključen z odpustom obveznosti. Od takrat naprej je tekel izvršilni postopek enega od stečajnih upnikov, in sicer za terjatev v glavničnem znesku, ki presega 27.000,00 EUR. Nesporno je, da dolžnik tega upnika v obdobju med obema stečajnima postopkoma ni poplačal. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo pritožnikovo ravnanje, s katerim je v času med obema stečajnima postopkoma prevzemal mesečne obveznosti tako, da se je skupaj nateklo obveznosti v približnem znesku 4.500,00 EUR, pri čemer je sam povedal, da tega ni imel od kod plačati, pomenilo nesorazmerno prevzemanje obveznosti.
Ne glede na to, kolikšna je bila višina dolžnikove plače, tako ravnanje dolžnika, ki je vedel, da se na njegovo plačo opravlja izvršba, le-ta pa je bila izplačevana na račun pri organizaciji za plačilni promet, katerega imetnik ni bil dolžnik, pomenilo izigravanje dolžnikovih upnikov, saj je bilo dolžnikovemu upniku onemogočeno poseči na denarna sredstva, ki so se iz tega naslova natekla na račun, na katerega bi po določbah ZIZ lahko posegel. S tem, ko je dolžnik s svojim delodajalcem dosegel dogovor o drugačnem izplačevanju plače, je seveda še kako posegal v morebitno poplačilo upnikov oziroma ravnal nepošteno. S tem je vsekakor podan zakonski dejanski stan ovire za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.