CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085881
ZPP člen 12, 115, 285, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 378, 382, 1013.
preložitev naroka – oprava glavne obravnave v odsotnosti stranke – opravičilo – opravičilo iz zdravstvenih razlogih – zdravniško potrdilo – pomoč prava neuki stranki – načelo kontradiktornosti – poroštvena pogodba – oblika – poroštvena izjava – kreditna pogodba – pogodbene obresti – zamudne obresti
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi prva toženka morala upravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom, vendar pa glede na konkretne okoliščine v zadevi, in sicer: da prve toženke v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je prva toženka opravičilo dokazno podprla z zdravniškim potrdilom o njeni nezmožnosti za obravnavo, ki ga je sodišču posredovala več kot teden dni pred opravo naroka, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti prve tožene stranke prekršilo načelo pomoči neuki stranki.
OZ za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – potrditev zavrženja predloga ob pogojih za zavrnitev – prepoved reformatioin peius
Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker naj predlagateljica ne bi predložila podatkov o dohodkih za tri mesece. Pritožbeno sodišče je na njeno pritožbo ugotovilo, da jih je predložila, vendar ne izkazujejo pogojev za taksno oprostitev, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijanega sklepa ni spreminjalo v smeri zavrnitve njenega predloga zaradi prepovedi reformacije in pieus.
UZITUL člen 4, ODZ par. 1396, OZ člen 3, 341, 364, 419, 419/1, 421, 421/2. Zakon o razveljavitvi predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4. ZPP člen 421, 421/2, 351, 351/2.
odstop terjatve - pogodba o odkupu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - ugovori iz kritnega razmerja - enostranska izjava volje - pripoznava dolga - uporaba ODZ
Postopek cediranja terjatev je bil v primeru spornih pogodb specifičen, saj je dolžnik v njem sodeloval. Na osnutkih konkretnih pogodb je po tem, ko je pogodbe podpisal odstopnik terjatve. Podpisal izjavo, da bo točno določeno terjatev po pogodbi, s katero je seznanjen (v pogodbi je navedena št. računa, znesek terjatve, iz računa izhaja tudi pravna podlaga za njegovo izdajo), poravnal točno določenemu prevzemniku. Kot je v svoji odločbi navedlo že VS RS, je bil potreben samo še akcept prevzemnika terjatve. Pri takšnem postopku cediranja terjatev pa ni mogoče govoriti o nevtralnosti dolžnikovega položaja. Dolžnik je s podpisom izjave na (posamezni) pogodbi po oceni sodišča druge stopnje v razmerju do dobrovernega tretjega. Izrecno priznal obstoj (posamezne) terjatve po (posamezni) pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0085895
ZDen člen 25, 72. ZOR člen 376, 376/1.
napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vračilo premoženja v naravi – obveznice SOD – pretrganje zastaralnega roka – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – odškodnina zaradi vrnitve v nadomestni obliki – odškodnina zaradi izgube nadomestila
Ker gre za odškodnino zaradi izgube nadomestil za uporabo, ki bi sicer kot uporabnina zapadala sukcesivno po mesecih vse do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ta zahtevek v celoti nedvomno še ni zastaral.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – preizkusno obdobje – stečajna masa – prejemki, izvzeti iz stečajne mase – otroški dodatek – potni stroški
Otroški je dodatek prejemek, ki je izvzet iz stečajne mase. Zato ne sodi v osnovo za izračun zneska prejemkov, ki po prvem odstavku 393. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso, saj se po navedeni določbi pri izdaji sklepa o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika upoštevajo le tisti stalni prejemki, ki spadajo v stečajno maso.
Da je znesek prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP lahko spadali v stečajno maso, okoliščina, ki lahko vpliva na določitev dolžine preizkusnega obdobja, potrjuje določba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP.
Kreditna pogodba ne vsebuje izjave, s katero bi se toženka zavezala, da bo izpolnila obveznosti glavnega dolžnika, in kjer je ta obveznost identificirana.
Zgolj podpis toženke na kreditni pogodbi ne predstavlja veljavne poroštvene izjave, enako velja za izpolnjen obrazec o osebnih podatkih solidarnega poroka.
Zgolj potrditev prisotnosti pri aktu sestavitve in podpisovanja listine za ustanovitev obveznosti porokov v zvezi z dolgom iz te listine ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085514
OZ člen 9, 9/1, 95, 95/1, 125, 125/1, 131, 131/1, 587.
poslovni prostor – stroški upravljanja in obratovanja – najemna pogodba – odškodnina – aktivna stvarna legitimacija – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pacta sunt servanda – izpodbojnost – zmota – pobotni ugovor
Najemna pogodba ustvarja pravice in obveznosti zgolj med strankama (prvi odstavek 125. člena OZ). Na temelju najemne pogodbe torej najemnica ne more od na tej pogodbi neudeležene tretje osebe zahtevati ničesar. Ker je tretja oseba v tej zadevi tožeča stranka, torej ne more zahtevati odškodnine od tožeče stranke.
Neveljavnosti pogodbe zaradi obstoja izpodbojnega razloga ni mogoče uveljavljati zgolj z ugovorom.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080106
ZFPPIPP člen 417, 417a, 417c. ZD člen 9, 128, 219. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med postopkom – nadaljevanje postopka z dediči – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – lastnina Republike Slovenije – izročitev zapuščine pristojnemu organu – obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev – stečaj zapuščine brez dedičev – zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Ker zapuščinsko sodišče ni odločilo, kdo je dedič in tudi ne, da gre za zapuščino brez dediča, je preuranjena odločitev, da se postopek nadaljuje proti Republiki Sloveniji, ki je v zapuščinskem postopku priglasila in pridobila zapuščino na podlagi 128. člena ZD. Če bo zapuščinsko sodišče odločilo, da dedičev ni, bo zapuščina prešla po 9. členu ZD na Republiko Slovenijo, ki bo tedaj odgovarjala za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja in bo morala vstopiti v pravdo namesto med pravdo umrle druge tožene stranke. RS lahko odkloni prevzem zapuščine brez dedičev, če zahteva v zapuščinskem postopku, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, in v roku, kot ga določa ZFPPIPP, vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dediča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078077
SZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 60, 60/1, 62. ZPP člen 181, 181/1. ZGD-1 člen 3, 3/2.
upravljanje večstanovanjskih stavb - dva upravnika - odpoved pogodbe o upravljanju - pravnomočna pravica do izbire upravnika - pridobitna dejavnost
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi obravnavalo spor iz razmerja med dvema pravdnima strankama, od katerih je vsaka zatrjevala, da je upravnik večstanovanjske hiše.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da tožena stranka s tem, ko ji ne prepusti upravljanja v večstanovanjski hiši, posega v njeno pravico do upravljanja, ker je poseg v pravico upravljanja poseg v pravico etažnih lastnikov in ne v pravico upravnika.
Sodišče prve stopnje je zato v konkretnem primeru pri presoji aktivne legitimacije tožeče stranke, da od tožene stranke zahteva podatke in listine, ki se nanašajo na etažne lastnike večstanovanjske hiše, pravilno upoštevalo pravico ustrezne večine etažnih lastnikov do izbire upravnika.
stvarna pristojnost – začasna odredba – upravni spor
Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju se uporabljajo za sodno izvršbo in za zavarovanje, urejeno z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena. Izdaja začasnih odredb je v Zakonu o upravnem sporu posebej urejena in sicer v 2. in 32. členu, ki za vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe zahteva pravočasno vložitev tožbe kot formalni pogoj za izdajo začasne odredbe, hkrati pa določa, da je za odločanje o predlogih za začasno odredbo stvarno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi v upravnem sporu, torej Upravno sodišče Republike Slovenije.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – prevzem poroštvene obveznosti – višina dolga
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da tudi ob upoštevanju vseh okoliščin danega primera, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžničin dolg oziroma dolg, za plačilo katerega je zastavila svoje premoženje, tako visok, da ne opravičuje krajšega preizkusnega obdobja od petih let, ne glede na to, kdaj so nastale okoliščine, ki naj bi bile razlog za dolžničino trenutno finančno stanje.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – interni akt Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – vezanost na interni akt – določitev odškodnine – postopek za določitev odškodnine – vrednost nepremičnine
Ko med udeleženci ni dosežen sporazum o višini odškodnine, to določi sodišče. Sodišče o odškodnini odloči po zakonu in ni vezano na interne akte Sklada.
odvzem poslovne sposobnosti – duševna bolezen – popolni odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost skrbeti zase – skrbnik za poseben primer – konflikt interesov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje le, da ima prizadeta oseba duševno bolezen, v konkretnem primeru paranoidno shizofrenijo, temveč mora biti izpolnjen tudi pogoj, da zaradi takega stanja ni sposobna skrbeti sama zase in za svoje pravice in koristi.
V novem odločanju bo moralo sodišče zaradi navzkrižja interesov postaviti novega skrbnika za poseben primer, ugotoviti, kako je živela do sedaj nasprotna udeleženka, zlasti ali je skrbela sama zase in kako je živela ali sama ali s pomočjo drugih in v posledici tega ali je še naprej zmožna skrbeti sama zase ter zavzeti stališče do izjave skrbnika in njegove sestre iz zapuščinskega postopka.
ZD člen 79, 79/3, 85, 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.
dedovanje na podlagi oporoke – volja oporočitelja – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – kršitev načela neposrednosti – dokazna ocena – pravica do izjave – protispisnost
Ker je za odgovor na vprašanje, kaj je zapustnik z oporočnimi zapisi hotel doseči, torej kakšna je bila njegova prava volja, treba ugotavljati pravno relevantna dejstva, mora zapuščinsko sodišče, če ni soglasja udeležencev o vsebini oporoke, prekiniti postopek in tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Stranka na napotitveni sklep ni vezana. Tožbo lahko vloži tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom, kot je navedeno v napotitvenem sklepu.
Stroške stanovanja (upravnika, komunale, elektrike …, razen stroškov rezervnega sklada, ki jih je dolžan plačati (so)lastnik), je dolžan plačevati tisti, ki to koristi, torej toženec. Tožnica je izkazala, da je stroške (toženca) plačala, zato jih sedaj od njega utemeljeno zahteva.
Izrek sodbe, v katerem je sodišče zgolj povzelo besedilo, ki se sicer nanaša na obtoženega A. A., sklicuje pa se tudi na druge dele obtožbe, ne da bi bili ti v izrek povzeti, je nerazumljiv (obtožba je bila vložena zoper več obtožencev zaradi več kaznivih dejanj, postopek zoper A. A. pa je bil izločen iz skupnega obravnavanja).
Tožeča stranka je tožbo potem, ko se je tožena stranka z odgovorom na tožbo spustila na obravnavanje glavne stvari umaknila. V takšnem procesnem položaju lahko tožeča stranka umakne tožbo samo, če tožena stranka v to privoli.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079618
OZ člen 119, 119/1, 837, 846, 846/1, 846/3. ZPP člen 254, 254/2.
posredniška pogodba - pogodba rezultata - odplačen pravni posel - dogovorjena provizija - znižanje dogovorjenega posredniškega plačila - nesorazmerje med obsegom opravljenih storitev in dogovorjeno ceno - očitno nesorazmerje - zahtevek za znižanje provizije - izpolnitvena faza - oblikovalni zahtevek - (nasprotna) tožba - pravično plačilo - sorazmerje s posrednikovim trudom - sorazmerje z opravljeno storitvijo - razumna višina plačila - novo ustanovljeno podjetje - oderuška pogodba - sklenitvena faza - postavitev drugega izvedenca
Iz tretjega odstavka 846. člena OZ izhaja, da se morebitno nesorazmerje med obsegom de facto opravljenih storitev in dogovorjeno ceno uskladi z zahtevkom za znižanje dogovorjene provizije in ne z delno ničnostjo (zaradi oderuške pogodbe).
Vprašanje oderuštva se nanaša na sklenitveno (ker gre za sklenitveno napako) in ne izpolnitveno fazo.
Glede na v času sojenja pred sodiščem prve stopnje različno sodno prakso, višje sodišče v tem delu spregleduje dejstvo, da je za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ treba postaviti oblikovalni zahtevek, ki v tem sporu nikoli ni bil postavljen. Zgolj ugovor ne zadošča. Zadevo je torej vsebinsko obravnavalo, četudi ni bila postavljena v obliki (nasprotne) tožbe.
Do znižanja dogovorjene provizije lahko pride le, če je dogovorjena provizija v očitnem nesorazmerju z opravljeno storitvijo.
Sodišče ni dolžno postaviti novega izvedenca, če se rezultat dokazovanja z izvedencem ne sklada s strankinim pričakovanjem.
OZ člen 375, 377, 381, 569. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev posojila - višina posojila - pomanjkljiva trditvena podlaga glede višine terjatve - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - zadolžnica kot dokazna listina - prepoved obrestnih obresti - oderuške obresti - ničnost dogovora - procesne obresti
Trditveno in dokazno breme sta ločena, stranka pa mora zadostiti obema. Dokaz (listine, izvedenec, priče) ne more nadomestiti ustreznih strankinih trditev.
Z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca finančne stroke tožnik pomanjkljive trditvene podlage glede višine tožbenega zahtevka ne bi mogel nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075384
ZPP člen 11. OZ člen 375, 381. ZOdvT člen 8, 8/1.
denarno kaznovanje strank - zloraba procesnih pravic - procesne obresti - prepoved obrestnih obresti - odvetnik - zastopanje več strank - odvetniška nagrada - nagrada za postopek
Tožena stranka se je v postopku branila z več argumenti; z večino njih ni uspela. Tako se je poleg ugovora nevednosti sklicevala še na ugovor ničnosti poroštvene izjave, se pri tem sklicevala na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, kako naj bi bila poroštvena izjava pravilno sestavljena, opozorila na pretiran zahtevek (glede stroškov opominov) in opozarjala na nezadostno trditveno podlago tožeče stranke.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da je vendarle v delu zahtevka uspel, saj je v celoti uspel glede stroškov opominov, kar pa ni zanemarljivi del zahtevka. Višje sodišče ob pregledu spisa sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi navajala več sicer neutemeljenih argumentov, vendar je treba upoštevati, da vloge, zlasti glede na končni izid postopka, ki je bil v nezanemarljivem delu za toženo stranko uspešen, ni mogoče opredeliti kot take, ki bi bila vložena z očitno neutemeljenimi ugovori in ki bi hkrati imela znake zlorabe pravice (do sodelovanja v postopku). Upoštevajoč celoten potek tega postopka, delno utemeljenost ugovornih navedb in specifičnost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po presoji višjega sodišča pritožniku ni mogoče očitati zlorabe pravice do sodnega varstva, ki bi bila storjena z namenom iz drugega odstavka 11. člena ZPP.