OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085514
OZ člen 9, 9/1, 95, 95/1, 125, 125/1, 131, 131/1, 587.
poslovni prostor – stroški upravljanja in obratovanja – najemna pogodba – odškodnina – aktivna stvarna legitimacija – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pacta sunt servanda – izpodbojnost – zmota – pobotni ugovor
Najemna pogodba ustvarja pravice in obveznosti zgolj med strankama (prvi odstavek 125. člena OZ). Na temelju najemne pogodbe torej najemnica ne more od na tej pogodbi neudeležene tretje osebe zahtevati ničesar. Ker je tretja oseba v tej zadevi tožeča stranka, torej ne more zahtevati odškodnine od tožeče stranke.
Neveljavnosti pogodbe zaradi obstoja izpodbojnega razloga ni mogoče uveljavljati zgolj z ugovorom.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – interni akt Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – vezanost na interni akt – določitev odškodnine – postopek za določitev odškodnine – vrednost nepremičnine
Ko med udeleženci ni dosežen sporazum o višini odškodnine, to določi sodišče. Sodišče o odškodnini odloči po zakonu in ni vezano na interne akte Sklada.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085889
ZOZP člen 41. OZ člen 150, 151.
obvezno zavarovanje v prometu – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje – regres zavarovalnega združenja – povrnitev izplačane odškodnine – povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost lastnika vozila – nevozno vozilo – privolitev v vožnjo – nevarna stvar – odgovornost za škodo od nevarne stvari – protipravnem odvzem nevarne stvari imetniku – soprispevek oškodovanca – zastaranje regresnega zahtevka
Zastaranje regresnega zahtevka začne teči po izplačilu odškodnine, to je 25. 2. 2011, in splošni petletni zastaralni rok do vložitve tožbe še ni potekel.
Toženec z ničemer ni dokazal, da je bil dovolj skrben pri hrambi ključev osebnega avta, zlasti ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi moral mladoletnemu sinu onemogočiti dostop do ključev osebnega avtomobila.
Kreditna pogodba ne vsebuje izjave, s katero bi se toženka zavezala, da bo izpolnila obveznosti glavnega dolžnika, in kjer je ta obveznost identificirana.
Zgolj podpis toženke na kreditni pogodbi ne predstavlja veljavne poroštvene izjave, enako velja za izpolnjen obrazec o osebnih podatkih solidarnega poroka.
Zgolj potrditev prisotnosti pri aktu sestavitve in podpisovanja listine za ustanovitev obveznosti porokov v zvezi z dolgom iz te listine ne zadošča.
ZFPPIPP člen 221a. ZGD-1 člen 55, 55/2. ZGD-1I člen 12, 104, 104/1, 107.
predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – dolžnik mikro družba – uporaba zakona o razvrstitvi v mikro družbe – merila za mikro družbe – novela ZGD-1l – prehodne določbe
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da izkazuje dolžnik po bilanci stanja in izkazu poslovnega izida čiste dohodke od prodaje v višini 1.566.316,00 EUR, vrednost aktive na dan 31. 12. 2015 znaša 864.068,00 EUR, v letu 2015 pa je bilo pri njem povprečno število delavcev 21,96. Ker je po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 mikro družba tista družba, ki izpolnjuje vsaj dve od naslednjih meril: da povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, da čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000,00 EUR in da vrednost aktive ne presega 350.000,00 EUR, je ugotovilo, da dolžnik ne izpolnjuje nobenega od meril iz drugega odstavka 55. člena ZGD-1 za njegovo umestitev v mikro družbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče, ker tožnica tožene stranke spornega dne ni obvestila o svoji odsotnosti. V predmetni zadevi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče trditi, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (te okoliščine so zlasti: da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, 4 ure dnevno, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je v vseh preteklih primerih odsotnosti zaradi bolniškega staleža toženi stranki pravilno in pravočasno javila svojo odsotnost, da je nadrejena, ob odsotnosti tožnice v spornem času smatrala, da je tožnica v bolniškem staležu). Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi nesporočanje tožničine odsotnosti bistveno vplivalo na delovni proces pri toženi stranki. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZZZDR člen 56, 57, 57/1. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 419. ZUP člen 2. ZPP člen 1, 18. ZIZ člen 270, 270/1, 272.
skupno premoženje zakoncev – podjetniško premoženje – neporavnane davčne obveznosti – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – seznam izvršilnih naslovov – določitev deležev na skupnem premoženju
Neporavnane davčne obveznosti so predmet (upravnega) davčnega in ne sodnega postopka.
Po presoji pritožbenega sodišča je razlaga določbe 57. člena ZZZDR, po kateri ima pravico zahtevati ugotovitev deležev le upnik, ki razpolaga s pravnomočno sodbo, preozka.
Upnik, ki ima izvršilni naslov zoper enega od zakoncev, ne more kar poseči na skupno premoženje, temveč mora najprej doseči določitev deležev na njem in njegovo razdelitev.
Po presoji pritožbenega sodišča lahko tožnica zahteva določitev deležev na skupnem premoženju po 57. členu ZZZDR na podlagi izvršilnega naslova (seznam izvršilnih naslovov v prilogi A11). To potrjuje tudi sodna praksa.
stvarna pristojnost – začasna odredba – upravni spor
Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju se uporabljajo za sodno izvršbo in za zavarovanje, urejeno z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena. Izdaja začasnih odredb je v Zakonu o upravnem sporu posebej urejena in sicer v 2. in 32. členu, ki za vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe zahteva pravočasno vložitev tožbe kot formalni pogoj za izdajo začasne odredbe, hkrati pa določa, da je za odločanje o predlogih za začasno odredbo stvarno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi v upravnem sporu, torej Upravno sodišče Republike Slovenije.
Sodišče prve stopnje je na podlagi tega pravilno zaključilo, da je lahko v zapuščinskem postopku predložena oporoka v najboljšem primeru le fotokopija zapustnikove oporoke z dne 17. 4. 2007, kar po stališču sodne prakse ni oporoka, ampak le preslikava lastnoročnega podpisa ter vsebine oporoke in ne izpolnjuje zahteve iz 63. člena ZD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078077
SZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 60, 60/1, 62. ZPP člen 181, 181/1. ZGD-1 člen 3, 3/2.
upravljanje večstanovanjskih stavb - dva upravnika - odpoved pogodbe o upravljanju - pravnomočna pravica do izbire upravnika - pridobitna dejavnost
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi obravnavalo spor iz razmerja med dvema pravdnima strankama, od katerih je vsaka zatrjevala, da je upravnik večstanovanjske hiše.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da tožena stranka s tem, ko ji ne prepusti upravljanja v večstanovanjski hiši, posega v njeno pravico do upravljanja, ker je poseg v pravico upravljanja poseg v pravico etažnih lastnikov in ne v pravico upravnika.
Sodišče prve stopnje je zato v konkretnem primeru pri presoji aktivne legitimacije tožeče stranke, da od tožene stranke zahteva podatke in listine, ki se nanašajo na etažne lastnike večstanovanjske hiše, pravilno upoštevalo pravico ustrezne večine etažnih lastnikov do izbire upravnika.
ZSpo člen 64. ZTLR člen 22, 22/1. SPZ člen 92, 98.
lastninjenje športnih objektov – športni objekti občinskega pomena – društvo – upravljanje športnih objektov – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem svetu – pravica do posesti
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu, ne glede na to, ali je graditelj gradil zakonito in s pravico uporabe nepremičnine.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
status zemljišča ob podržavljenju – komunalno opremljeno stavbno zemljišče – komunalno neopremljeno stavbno zemljišče – priklop na vodovodno omrežje
Za ugotovitev, ali je mogoče vsa podržavljena zemljišča komunalno opremiti brez večjih stroškov, niti ni potrebno dokazovanje z izvedencem, ampak lahko organ ali pa stranka pridobi podatke o komunalni opremljenosti od javnih podjetij, ki upravljajo z vodovodnim omrežjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085881
ZPP člen 12, 115, 285, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 378, 382, 1013.
preložitev naroka – oprava glavne obravnave v odsotnosti stranke – opravičilo – opravičilo iz zdravstvenih razlogih – zdravniško potrdilo – pomoč prava neuki stranki – načelo kontradiktornosti – poroštvena pogodba – oblika – poroštvena izjava – kreditna pogodba – pogodbene obresti – zamudne obresti
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi prva toženka morala upravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom, vendar pa glede na konkretne okoliščine v zadevi, in sicer: da prve toženke v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je prva toženka opravičilo dokazno podprla z zdravniškim potrdilom o njeni nezmožnosti za obravnavo, ki ga je sodišču posredovala več kot teden dni pred opravo naroka, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti prve tožene stranke prekršilo načelo pomoči neuki stranki.
OZ za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – potrditev zavrženja predloga ob pogojih za zavrnitev – prepoved reformatioin peius
Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker naj predlagateljica ne bi predložila podatkov o dohodkih za tri mesece. Pritožbeno sodišče je na njeno pritožbo ugotovilo, da jih je predložila, vendar ne izkazujejo pogojev za taksno oprostitev, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijanega sklepa ni spreminjalo v smeri zavrnitve njenega predloga zaradi prepovedi reformacije in pieus.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom
Za utemeljenost pristojnosti je dovolj trditev tožnika, da je škoda nastala in kje je nastala. Ugotovitev, ali so njegove navedbe o nastali škodi zadostno substancirane za ugoditev tožbenemu zahtevku, pa bo predmet nadaljnje presoje sodišča prve stopnje in za odločitev o pristojnosti niso relevantne. Pravilo o posebni pristojnosti, ki je kot odstopanje od načela določitve pristojnosti na podlagi kraja stalnega prebivališča tožene stranke določeno v členu 7 točki 2 Uredbe, temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitosti sodstva in načela procesne ekonomije.
izločitveni upnik – prijava izločitvenih pravic – prepozna prijava izločitvene pravice – prodaja premoženja – začetek prodaje – ovire za prodajo premoženja – izročitev prodanega premoženja kupcu
V tej zadevi se je postavilo vprašanje, ali prijava izločitvene pravice v fazi po izdaji sklepa o izročitvi lahko prekine postopek prodaje oziroma izročitve nepremičnine kupcu.
Ker je predmetni postopek že v fazi po pravnomočnosti sklepa o soglasju k prodajni pogodbi, še več, celo v fazi po izdaji sklepa o izročitvi, je prijava izločitvenih upnikov prepozna in ne pomeni ovire za prodajo premoženja.
Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZMZPP člen 48, 48/1, 55, 55/1.
Pristojnost v mednarodnih sporih – tožba zoper drugo državo – uporaba ZMZPP – acta iure imperii
Ker gre v danem primeru ravno za primer, ko tožnica zahteva odškodnino zaradi neustreznega ravnanja državnih organov druge države, za določitev pristojnosti v predmetnem sporu ni mogoče uporabiti navedene Uredbe. Dejstvo, da ima tožba civilnopravni značaj, ker se z njo zahteva denarna odškodnina, je v tem primeru brez vsakršnega pomena.
OZ člen 375, 377, 381, 569. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev posojila - višina posojila - pomanjkljiva trditvena podlaga glede višine terjatve - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - zadolžnica kot dokazna listina - prepoved obrestnih obresti - oderuške obresti - ničnost dogovora - procesne obresti
Trditveno in dokazno breme sta ločena, stranka pa mora zadostiti obema. Dokaz (listine, izvedenec, priče) ne more nadomestiti ustreznih strankinih trditev.
Z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca finančne stroke tožnik pomanjkljive trditvene podlage glede višine tožbenega zahtevka ne bi mogel nadomestiti.