CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075384
ZPP člen 11. OZ člen 375, 381. ZOdvT člen 8, 8/1.
denarno kaznovanje strank - zloraba procesnih pravic - procesne obresti - prepoved obrestnih obresti - odvetnik - zastopanje več strank - odvetniška nagrada - nagrada za postopek
Tožena stranka se je v postopku branila z več argumenti; z večino njih ni uspela. Tako se je poleg ugovora nevednosti sklicevala še na ugovor ničnosti poroštvene izjave, se pri tem sklicevala na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, kako naj bi bila poroštvena izjava pravilno sestavljena, opozorila na pretiran zahtevek (glede stroškov opominov) in opozarjala na nezadostno trditveno podlago tožeče stranke.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da je vendarle v delu zahtevka uspel, saj je v celoti uspel glede stroškov opominov, kar pa ni zanemarljivi del zahtevka. Višje sodišče ob pregledu spisa sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi navajala več sicer neutemeljenih argumentov, vendar je treba upoštevati, da vloge, zlasti glede na končni izid postopka, ki je bil v nezanemarljivem delu za toženo stranko uspešen, ni mogoče opredeliti kot take, ki bi bila vložena z očitno neutemeljenimi ugovori in ki bi hkrati imela znake zlorabe pravice (do sodelovanja v postopku). Upoštevajoč celoten potek tega postopka, delno utemeljenost ugovornih navedb in specifičnost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po presoji višjega sodišča pritožniku ni mogoče očitati zlorabe pravice do sodnega varstva, ki bi bila storjena z namenom iz drugega odstavka 11. člena ZPP.
izločitveni upnik – prijava izločitvenih pravic – prepozna prijava izločitvene pravice – prodaja premoženja – začetek prodaje – ovire za prodajo premoženja – izročitev prodanega premoženja kupcu
V tej zadevi se je postavilo vprašanje, ali prijava izločitvene pravice v fazi po izdaji sklepa o izročitvi lahko prekine postopek prodaje oziroma izročitve nepremičnine kupcu.
Ker je predmetni postopek že v fazi po pravnomočnosti sklepa o soglasju k prodajni pogodbi, še več, celo v fazi po izdaji sklepa o izročitvi, je prijava izločitvenih upnikov prepozna in ne pomeni ovire za prodajo premoženja.
Tožeča stranka je tožbo potem, ko se je tožena stranka z odgovorom na tožbo spustila na obravnavanje glavne stvari umaknila. V takšnem procesnem položaju lahko tožeča stranka umakne tožbo samo, če tožena stranka v to privoli.
KZ-1 člen 29, 29/2, 34, 34/1, 70b, 70b/1, 115, 115/1. ZKP člen 374, 374/2, 492.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - uboj - poskus - storitev protipravnega dejanja v stanju neprištevnosti - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - potrebnost (indiciranost) zdravljenja - pozitivna prognoza - odvračanje od ponavljanja hujših kaznivih dejanj - načelo sorazmernosti - ustavitev postopka - potrditev sklepa
Ker je pozitivna prognoza obdolženčevega bodočega obnašanja v skladu z družbenimi normami podana ne glede na to, ali se obdolženi zdravi ali ne, saj specifične okoliščine psihiatrične narave, ki so zaznamovale storitev protipravnega dejanja, ne obstajajo več, ni pogojev (potrebnost oz. indiciranost zdravljenja) za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7/2. ZPP člen 328, 328/1.
poplavljena zemljišča - pristojnost v odškodninskih zadevah - Uredba Bruselj I bis - navezna okoliščina kraja, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka - forum shopping - popravni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točki 2 Uredbe, ki določa pravilo o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj, kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino, npr. telo ali premoženje), ne pa tudi nadaljnje ali posredne škode. Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino
vzročna zveza - ekskulpacijski razlogi - splošni pogoji
Odgovornost za prometno nesrečo je izključno na strani drugega udeleženca, zato je tožnik uspel dokazati, da ni vzročne zveze med tem, da je bil pod vplivom mamil in prometno nesrečo ter posledično njegove telesne poškodbe.
Tožena stranka nadalje trdi, da ekskulpacijskih razlogov za izpodbijanje domneve vzročnosti Splošni pogoji ne določajo, kar naj bi pomenilo, de je zavarovalno jamstvo tožene stranke avtomatično izključeno. Tudi v primeru, če bi takšna razlaga Splošnih pogojev obveljala, pa bi moralo sodišče uporabo takšnih določil Splošnih pogojev zavrniti, saj je neizpodbojnost pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi delovanja mamil na zavarovanca in nezgodo zanj pretirano stroga (drugi odstavek 121. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).
dokazna ocena - pisne izjave prič - neposredno zaslišanje - izvedba dokaza po potrebi - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - pobot - razveljavitev odločbe - stroški po načelu uspeha
S tem, ko je toženec dosegel razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in novo sojenje v zadevi, še ni v celoti uspel s pritožbo, saj se o vseh stroških odloča glede na končni uspeh, kar je tudi smisel citirane zakonske določbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079618
OZ člen 119, 119/1, 837, 846, 846/1, 846/3. ZPP člen 254, 254/2.
posredniška pogodba - pogodba rezultata - odplačen pravni posel - dogovorjena provizija - znižanje dogovorjenega posredniškega plačila - nesorazmerje med obsegom opravljenih storitev in dogovorjeno ceno - očitno nesorazmerje - zahtevek za znižanje provizije - izpolnitvena faza - oblikovalni zahtevek - (nasprotna) tožba - pravično plačilo - sorazmerje s posrednikovim trudom - sorazmerje z opravljeno storitvijo - razumna višina plačila - novo ustanovljeno podjetje - oderuška pogodba - sklenitvena faza - postavitev drugega izvedenca
Iz tretjega odstavka 846. člena OZ izhaja, da se morebitno nesorazmerje med obsegom de facto opravljenih storitev in dogovorjeno ceno uskladi z zahtevkom za znižanje dogovorjene provizije in ne z delno ničnostjo (zaradi oderuške pogodbe).
Vprašanje oderuštva se nanaša na sklenitveno (ker gre za sklenitveno napako) in ne izpolnitveno fazo.
Glede na v času sojenja pred sodiščem prve stopnje različno sodno prakso, višje sodišče v tem delu spregleduje dejstvo, da je za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ treba postaviti oblikovalni zahtevek, ki v tem sporu nikoli ni bil postavljen. Zgolj ugovor ne zadošča. Zadevo je torej vsebinsko obravnavalo, četudi ni bila postavljena v obliki (nasprotne) tožbe.
Do znižanja dogovorjene provizije lahko pride le, če je dogovorjena provizija v očitnem nesorazmerju z opravljeno storitvijo.
Sodišče ni dolžno postaviti novega izvedenca, če se rezultat dokazovanja z izvedencem ne sklada s strankinim pričakovanjem.
OZ člen 948. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti člen 2.
zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov lastnikov stanovanjskih hiš - odgovornost zavarovanca kot imetnika domačih živali - pobeg plemenske svinje na cesto - poškodba kolesarja - uporaba domačih živali za pridobitne namene - pridobitna dejavnost - uporaba svinje v pridobitne namene - izključitev zavarovalnega kritja za povzročeno škodo
Tožnik je konkretno plemensko svinjo redil z namenom pridobivanja dobička od prodaje mladičev, torej ne zgolj za domače potrebe. Tožnik je tako z vzrejo predmetne svinje primarno zasledoval pridobitni namen – pridobivanje zaslužka od prodaje mladičev.
Predmetno svinjo je tožnik nedvomno uporabljal v pridobitne namene, to je bil osnovni namen njene vzreje, zato je zavarovalno kritje za škodo, ki jo je povzročila kolesarju, v skladu s Splošnimi pogoji izključeno in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno v celoti zavrnilo.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV - PREKRŠKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086149
URS člen 2, 14, 28, 28/1. KZ-1 člen 7, 7/1, 7/2, 143, 143/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372/1, 372/4, 394, 394/1. ZVOP-1 člen 8, 16, 91, 91/1, 91/1-1, 91/1-5.
zloraba osebnih podatkov - uporaba kazenskega zakona - milejši zakon - uporaba osebnih podatkov - javna objava osebnih podatkov - lastninski list - zakonski znaki kaznivega dejanja - prekrivanje z zakonskimi znaki prekrškov - načelo pravne države - načelo zakonitosti v kazenskem pravu - genetična razlagalna metoda - neskladje kazenskega zakona z ustavo - načelo določnosti pravnih pravil - teleološka razlaga zakona - kaznivost dejanja po samem zakonu - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe
Sicer drži, da je dodaten zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1B zožil obseg kaznivih izvršitvenih oblik, vendar obdolženke po KZ-1 zaradi neustavnosti prvega odstavka 143. člena (opis dejanja je bil v nasprotju z načelom zakonitosti, saj ni bil določno razmejen od prekrškov po ZVOP-1) sploh ne bi bilo dopustno kazenskopravno obravnavati, zato je novela KZ-1B v konkretnem primeru strožji kazenski zakon.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom
Za utemeljenost pristojnosti je dovolj trditev tožnika, da je škoda nastala in kje je nastala. Ugotovitev, ali so njegove navedbe o nastali škodi zadostno substancirane za ugoditev tožbenemu zahtevku, pa bo predmet nadaljnje presoje sodišča prve stopnje in za odločitev o pristojnosti niso relevantne. Pravilo o posebni pristojnosti, ki je kot odstopanje od načela določitve pristojnosti na podlagi kraja stalnega prebivališča tožene stranke določeno v členu 7 točki 2 Uredbe, temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitosti sodstva in načela procesne ekonomije.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-4, 403, 403/1, 403/1-1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 137.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmerno zadolževanje - skrivanje plače
Dolžnik je vsaj že od leta 2012 insolventen, saj se je predhodno nad njim že vodil postopek osebnega stečaja, ki ni bil zaključen z odpustom obveznosti. Od takrat naprej je tekel izvršilni postopek enega od stečajnih upnikov, in sicer za terjatev v glavničnem znesku, ki presega 27.000,00 EUR. Nesporno je, da dolžnik tega upnika v obdobju med obema stečajnima postopkoma ni poplačal. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo pritožnikovo ravnanje, s katerim je v času med obema stečajnima postopkoma prevzemal mesečne obveznosti tako, da se je skupaj nateklo obveznosti v približnem znesku 4.500,00 EUR, pri čemer je sam povedal, da tega ni imel od kod plačati, pomenilo nesorazmerno prevzemanje obveznosti.
Ne glede na to, kolikšna je bila višina dolžnikove plače, tako ravnanje dolžnika, ki je vedel, da se na njegovo plačo opravlja izvršba, le-ta pa je bila izplačevana na račun pri organizaciji za plačilni promet, katerega imetnik ni bil dolžnik, pomenilo izigravanje dolžnikovih upnikov, saj je bilo dolžnikovemu upniku onemogočeno poseči na denarna sredstva, ki so se iz tega naslova natekla na račun, na katerega bi po določbah ZIZ lahko posegel. S tem, ko je dolžnik s svojim delodajalcem dosegel dogovor o drugačnem izplačevanju plače, je seveda še kako posegal v morebitno poplačilo upnikov oziroma ravnal nepošteno. S tem je vsekakor podan zakonski dejanski stan ovire za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
OZ člen 6, 6/2, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182, 943. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3.
delovna nesreča - objektivna odgovornost - padec z delovnega odra - poškodba hrbtenice - zlomi vretenc - brez soprispevka oškodovanca - tek zakonskih zamudnih obresti od odškodnine in pravdnih stroškov - stroškovna odločitev - tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči
Položaj tožnika, ko je kot fizični delavec s skromnimi kvalifikacijami zaradi posledic obravnavanega poškodovanja praktično nezaposljiv, v okviru odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti terja posebno individualizacijo.
Izrek sodbe, v katerem je sodišče zgolj povzelo besedilo, ki se sicer nanaša na obtoženega A. A., sklicuje pa se tudi na druge dele obtožbe, ne da bi bili ti v izrek povzeti, je nerazumljiv (obtožba je bila vložena zoper več obtožencev zaradi več kaznivih dejanj, postopek zoper A. A. pa je bil izločen iz skupnega obravnavanja).
standard obrazloženosti sodne odločbe - pravica do pritožbe
Iz pravice po 25. členu Ustave RS sledi, da ima stranka pravico do pritožbe oziroma, da stranka pravico do pritožbe lahko učinkovito uresniči v primeru, če ji je omogočeno, da ugotovi razloge, na katerih temelji odločba sodišča prve stopnje. Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Kljub skopi obrazložitvi izpodbijani sklep izpolnjuje navedeni standard obrazloženosti, saj je za odločitev bistveno, da je iz upraviteljevega predloga razvidno, da gre za stroške stečajnega postopka, sodišče pa je tudi presodilo, da zneski posameznih vrst plačil ustrezajo običajni višini stroškov take vrste.
ZOFVI člen 54, 109. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole člen 7. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-12. ZDR-1 člen 79, 79/1, 79/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas
Tožnik je po pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 8. 2008, za katero se šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas, sklenil še pogodbo o zaposlitvi za določen čas 11. 11. 2008, saj je bil s sklepom sveta zavoda imenovan za opravljanje funkcije v. d. ravnatelja za čas od 11. 11. 2008 do imenovanja ravnatelja, največ pa za eno leto, in pogodbo o zaposlitvi z dne 10. 6. 2009, ker je bil s sklepom zavoda imenovan za opravljanje funkcije ravnatelja za mandatno dobo petih let s 1. 7. 2009. Glede na to, da je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za drugega učitelja v I. triadi, dejstvo, da je bil imenovan najprej za v. d. ravnatelja, potem pa za ravnatelja tožene stranke za določen čas, na samo sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas nima vpliva. Ker je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto drugega učitelja v I. triadi, se je imel tožnik po izteku mandata pravico vrniti na to delovno mesto. Zato tožniku pri toženi stranki 1. 7. 2014 delovno razmerje ni prenehalo na zakonit način. Prenehala mu je le pogodba o zaposlitvi za delovno mesto ravnatelja, ne pa tudi pogodba o zaposlitvi za delovno mesto drugega učitelja v I triadi. Ker je bila ta pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, ni mogla prenehati z iztekom časa (1. in 2. odstavek 79. člena ZDR-1), tožena stranka pa mu je tudi ni odpovedala iz drugih, v ZDR-1 določenih razlogov.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080104
SZ-1 člen 56. OZ člen 125, 191, 766. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o upravljanju večstanovanjske stavbe – upravnik – pooblastilo upravnika tretji osebi – prenos upravljanja na drugo družbo – mandatna pogodba – neupravičena pridobitev – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – cesijska pogodba – sodna praksa kot vir razlage prava – iura novit curia
Prenos celotne storitve upravljanja s strani izbranega upravnika na neko drugo pravno osebo tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dopusten, saj nasprotuje namenu določil o izbiri upravnika in negira voljo etažnih lastnikov.