STEČAJNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0079617
ZFPPIPP člen 104, 104/9, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/7-2, 383, 383/3. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - znesek najnižjega nadomestila upravitelja - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni - pravni interes za pritožbo
Pritožnik pravilno opozarja, da bi sodišče prve stopnje pri določitvi predujma v delu, ki se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila treba plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer v višini 8,85 %, kar v konkretnem primeru znaša 62,86 EUR. Pri določitvi predujma je nadalje treba upoštevati tudi, da je od iste osnove najnižjega nadomestila nagrade upravitelju treba plačati še prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena v zvezi z drugim odstavkom 55. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se obračuna po stopnji 0,53 %, kar znaša v konkretnem primeru 3,76 EUR.
Za zavarovalno začasno odredbo je treba dokazati, da objektivno obstaja nevarnost, da bosta toženca tekom pravde premoženje prodala ali ga obremenila in tako onemogočila izvršbo.
Za zavarovanje izvršitve bodoče sodne odločbe tožnica ni zadostila dokaznemu bremenu, da bi obremenitev, kot jo predlaga, za oba toženca pomenila le neznatno škodo. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za resno omejitev razpolaganj in celo poslovanja na tekočem računu družbe.
sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – bodoče negotovo dejstvo – kvalificirana listina – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.
Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja – odgovor na dodatna vprašanja sodišča – nastanek pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je v dokaznem postopku zastavilo sodišče. Pri tem ni pomembno, ali so se stranke strinjale z izvidom in mnenjem. Prav tako ni pomembno, ali je sodišče sprejelo izvedenčeve ugotovitve, oziroma, ali je sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
ZŠtip člen 5, 9, 9-1. ZŠtip-1 člen 8, 8/3, 8/3-1, 118. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 32.
kadrovska štipendija – državna štipendija – hkratno prejemanje dveh štipendij – šibkejša pogodbena stranka – sprememba zakonodaje
Do vzporednega prejemanja kadrovske in državne štipendije je toženca upravičil novejši in, glede prejemanja oziroma glede podelitve državne štipendije od 1. 1. 2014 dalje (z ozirom na podelitev kadrovske štipendije), s starim ZŠtip neodvisen in samostojen ZŠtip-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084885
OZ člen 131, 179, 299, 299/2. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 2.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – vzročna zveza – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na tožbeni zahtevek
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti je v skladu s sodno prakso utemeljeno odmeriti odškodnino le v izjemnih primerih - če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Ob tem mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0084955
OZ člen 649, 664, 664/2. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 286, 286b.
gradbena pogodba – pasivna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – jamčevanje za napake – grajanje napak – dokazovanje – dokazna ocena – predlog za postavitev izvedenca – nepostavitev izvedenca – grajanje procesnih kršitev
Višje sodišče ne sledi pritožničinemu naziranju, ki vztraja, da je odločilno, da toženka ni podpisala Pogodbe o kratkoročnem blagovnem kreditu št. 1/2010. Odločilno je, da je toženka podpisala gradbeno pogodbo in da so bila dogovorjena gradbena dela izvršena, ne pa plačana (v vtoževanem obsegu). Neutemeljena je torej pritožbena navedba, da se toženka „ni zavezala“ za plačilo obveznosti. Za plačilo izvedbe gradbenih del se je namreč zavezala s podpisom Gradbene pogodbe. Kasnejši odlog plačila je bil naknadno dogovorjen (v njeno korist).
OZ člen 1012, 1022. ZFPPIPP člen 221a – 221g. ZGD-1 člen 55.
poroštvena izjava – stečaj glavnega dolžnika – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Po določilu drugega odstavka 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Porok zato odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Po določilu 221.a člena ZFPPIPP se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve ali druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1. Iz nadaljnjih določb zakona, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave (221.a do 221.g), ne izhaja, da bi procesna določila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, določala drugačno postopanje glede razmerja med upnikom in porokom, kot je urejeno v drugem odstavku 1022. člena OZ, niti to ne izhaja iz samega drugega odstavka 1022. člena OZ.
nova škoda – bodoča škoda – duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožničina škoda, znana in predvidljiva ob poravnavi, je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča morda prenizko ovrednotena, pri čemer pa je vendarle treba poudariti, da je šlo za poravnavo, ne za sodbo. Vendar je že prvostopenjsko sodišče korektno opozorilo, da v okviru ocene nove škode, torej škode, ki tedaj ni bila ne znana ne po rednem teku stvari predvidljiva, tega ni mogoče korigirati.
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da po pogodbi ni bila dolžna tožeče stranke pisno obveščati o poplačilu dolga, saj takšne določbe v pogodbi ni. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka svojo obveznost izpolnila (le), če bi tožečo stranko o plačilu dolga obvestila pisno in da obvestilo po telefonu oziroma ustno ob srečanjih ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081602
OZ člen 132, 168, 168/3, 243, 246. ZPP člen 285.
kršitev pogodbe – nemožnost uporabe vozila – izgubljeni dobiček – škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Ker tožnik ni zatrjeval obstoja in višine variabilnih stroškov, ki bi mu nastali, če toženec ne bi neupravičeno zadrževal vozila, je bil zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička zavrnjen.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da gola trditev, da vozila ni mogel uporabljati za noben namen, za zatrjevanje obstoja premoženjske škode ne zadostuje.
Ker sta že toženca opozorila, da pojem izgubljenega dobička predstavlja le razliko, ki ostane po odbitku vseh stroškov normalnega poslovanja, sodišče ni bilo dolžno opozoriti tožnika na pomanjkljivost tožbenih navedb.
Upoštevaje nedorečenost teorije in sodne prakse o tem, v kakšni meri in na kakšen način, če sploh, so pri ugotavljanju obstoja škode zaradi nemožnosti uporabe osebnega vozila pomembne okoliščine posameznega primera, in na kakšen način "izmeriti" višino škode, sodišče ni bilo dolžno opozoriti na možno razlago pravne norme, ki bi prišla v poštev, če bi tožnik podal ustrezne trditve. Glede na to, da je tožnik le povsem splošno zatrjeval, da je bil prikrajšan v vsakršni uporabi vozila, izgubo zaradi nemožnosti uporabe vozila za pridobivanje dohodka pa je imel možnost – in jo tudi je – uveljavljal v obliki izgubljenega dohodka, bi moral najprej sam zatrjevati več o vsebini in intenzivnosti prikrajšanja. Šele tedaj bi bilo sodišče v skladu z 285. členom ZPP dolžno poskrbeti, da se njegove navedbe dopolnijo.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – ODVETNIŠTVO
VSL0084595
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299. ZOR člen 324. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3102.
izgubljena korist – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – obseg povračila – stroški upravljanja – tek zakonskih zamudnih obresti – ponovljeni postopek – nova stopnja – nagrada za narok – stroški postopka – nagrada za postopek
Višino bruto najemnine, s katero se ugotavlja izgubljena korist denacionalizacijskega upravičenca, ki nepremičnine ni mogel uporabljati in z njo upravljati v času od uveljavitve ZDen do izročitve v posest, je treba zmanjšati (tudi) za stroške upravljanja. Če bi denacionalizacijski upravičenec nepremičnino imel v posesti, bi jo moral pregledovati in na osnovi pregledov ocenjevati njeno stanje ter potrebne vzdrževalne ukrepe, iskati najemnike in se z njimi pogajati, pobirati najemnino in se angažirati v primeru njenega neplačevanja, obračunavati davščine in podajati davčne napovedi.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno opredelilo namen instituta skrbnika zapuščine in pravilno povzelo stališče sodne prakse, ki pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine terja, da je nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja. Glede na dosedanji potek tega zapuščinskega postopka z izpodbijanim sklepom določena začasna skrbnica zapuščine tem kriterijem ne ustreza.
Za veljavnost vročitve po 142. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju.
Ker je vročevalec obvestilo o prispelem pisanju pravilno pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku, je bila vročitev predloga za začetek stečajnega postopka pravilno opravljena. Dolžnik je imel možnost sodno pisanje dvigniti v roku 15 dni, česar ni storil. Tudi če bi se trditve dolžnika, da je imel dne 19. 2. 2016 hišni predalčnik pravilno označen, izkazale za pravilne in bi vročevalec to morebiti prezrl, to na pravilnost vročitve ne bi vplivalo, saj je treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno dne 18. 2. 2016. Da dolžnik o vsebini prejetega pisanja ni bil dejansko obveščen, pa na pravilnost (fiktivne) vročitve nima vpliva.
aktivna legitimacija - pritožba - pritožba upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - sklep o zavrnitvi predloga upravitelja - dopustnost pritožbe upravitelja
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki te pravice nima. Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, sodnik, ki vodi postopek, pa mu daje navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
URS člen 125. ZASP člen 153, 153/1, 157, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
kršitev avtorske sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - razlikovanje med uporabniki - ustaljena sodna praksa - ravnanje v nasprotju s stališčem VS RS - neodvisnost sodnikov - odločba SEU - skupni sporazum - pravna narava skupnega sporazuma - exceptio illegalis - povrnitev škode in civilna kazen - dejavnost kolektivnih organizacij
Zaradi ravnanja v nasprotju s stališčem VS RS ravnanje VSL ni bilo samovoljno. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije namreč neodvisen. Odločati pa mora v okvirih, ki mu jih dajeta ustava in zakon. Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme. Prepovedan je le samovoljen odstop od sodne prakse.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0085919
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 25. OZ člen 131, 148, 148/1.
povrnitev premoženjske škode – sojenje v razumnem roku – kršitev pravice do sojenja v razumen roku – protipravnost – vzročna zveza – začetek stečajnega postopka – naravna vzročnost – adekvatna vzročnost – zapadlost odškodninske terjatve
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja na sodišču. Država je v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi lahko sodišča uresničevala zahteve iz 6. člena EKČP oziroma prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Nekaj letni zastoj v postopku ni odločilni vzrok za nastanek škode. Glavni razlog za neizpolnitev tožnikove terjatve s strani njegovega dolžnika je od 30. 9. 2010 dalje njegova insolventnost, kar pa ne izhaja iz sfere toženke.
Tožnikova terjatev na plačilo odškodnine zoper toženko še ni zapadla, saj stečajni postopek nad njegovim dolžnikom še ni zaključen. Zato ni mogoče ugotoviti, kakšna je višina tožnikove škode. Višino tožnikove škode bo namreč mogoče ugotoviti šele, ko bo stečajni postopek zaključen in bo znano, koliko je (bo) tožnik v stečajnem postopku prejel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085532
ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.
Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
sklenitev sodne poravnave v nepravdnem postopku – umik tožbe – ustavitev postopka – odločitev o stroških postopka
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je povrnitev pravdnih stroškov toženke naložilo tožniku, saj ta ni ne navedel ne izkazal, da je toženec izpolnil zahtevek.
ZPP člen 157, 158, 158/1, 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 378. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
stroški postopka – povračilo stroškov postopka – izpolnitev zahtevka – umik tožbe – povod za tožbo – kršitev pravice do izjave – kontradiktornost v pritožbenem postopku
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP je tožnik upravičen do povračila pravdnih stroškov, če toženka med pravdo izpolni zahtevek, tožnik pa tožbo umakne takoj, ko toženka zahtevek izpolni. To pravilo ima izjemo. V skladu s 157. členom ZPP toženka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov tožniku, če za tožbo ni dala povoda.
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njegovih interesov.