ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, tar. št. 4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61, 61/2, 61/3.
preklic dražbe - stroški izvršitelja - potrebni stroški za izvršbo - nagrada za obračun terjatve - nagrada za obračun stroškov izvršitelja
V fazi priprave na dražbo premičnin obračun terjatve ni potreben, zato izvršitelju nagrada za morebiti opravljeno dejanje ne pripada.
Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da okoliščine in narava zadeve v obravnavanem primeru niso takšne, da bi opravičevale delni obračun stroškov, je presoja prvostopenjskega sodišča, da so ti stroški nepotrebni za izvršbo, pravilna.
Četudi dogovarjanje o obročnem plačilu dolga v Pravilniku o tarifi ni določeno kot izvršilno dejanje v postopku izvršbe na premičnine, je vendarle potrebno izvršiteljici priznati nagrado zaradi same organizacije dražbe, ki jo je nedvomno opravila s tem, ko je razpisala prvo javno dražbo in o tem obvestila udeležence postopka, saj zgoraj citirana tar. št. 4 Pravilnika o tarifi določa (tudi) za organizacijo dražbe, ki pa jo je izvršiteljica nedvomno izvedla, sama dražba pa je potem bila neizvedene iz razloga na strani dolžnice.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – zdravljenje v varovanem oddelku – izpolnjenost pogojev – ponovno poslabšanje duševne bolezni – hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje – življenjsko ogrožanje drugih in hudo ogrožanje njihovega zdravja – uporaba milejšega ukrepa – zavrnitev pritožbe – učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni vročilnice o vročitvi izpodbijanega sklepa odvetniku, ki je bil pritožniku določen po uradni dolžnosti). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožnikovi pritožbi. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za odvetnikovo pritožbo ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi.
Toženec kot posojilojemalec ni dolžan vrniti posojila, če tožnik ni dokazal, da je bil (sicer konsenzualni) kontrakt pred tem izpolnjen tudi z njegove strani, torej, da je bil znesek posojila dejansko izročen.
STEČAJNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0079617
ZFPPIPP člen 104, 104/9, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/7-2, 383, 383/3. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - znesek najnižjega nadomestila upravitelja - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni - pravni interes za pritožbo
Pritožnik pravilno opozarja, da bi sodišče prve stopnje pri določitvi predujma v delu, ki se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila treba plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer v višini 8,85 %, kar v konkretnem primeru znaša 62,86 EUR. Pri določitvi predujma je nadalje treba upoštevati tudi, da je od iste osnove najnižjega nadomestila nagrade upravitelju treba plačati še prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena v zvezi z drugim odstavkom 55. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se obračuna po stopnji 0,53 %, kar znaša v konkretnem primeru 3,76 EUR.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 201, 201/1, 343, 343/2, 352.
stranski intervenient – priglasitev stranske intervencije v pritožbenem postopku – rok za pritožbo – vročitev stranki – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Stranski intervenient, ki je stransko intervencijo na strani toženih strank priglasil v pritožbenem postopku, je vezan na pritožbeni rok, v katerem bi lahko toženke vložile pritožbo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – posledice nedopolnitve vloge – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks – smrt stranke, ki ima pooblaščenca – sodba se glasi na dediče – procesno pooblastilo
Prvotno tožena stranka A. A. je umrla že pred izdajo sodbe v tem postopku. Ker jo je zastopal pooblaščenec se je postopek nadaljeval brez prekinitve, kar je posledica pravila, da procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne preneha (100. člen ZPP). Navedeno okoliščino je sodišče upoštevalo v nadaljnjem teku postopka, zato se v postopku izdana sodba tudi glasi na njene dediče.
Ker predlog dedičev za oprostitev plačila sodnih taks ni bil popoln in ga ti niso dopolnili tako, da bi predložili pravilno izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu skupaj z vsemi obveznimi prilogami, je prvostopenjsko sodišče njihov predlog v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
nova škoda – bodoča škoda – duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožničina škoda, znana in predvidljiva ob poravnavi, je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča morda prenizko ovrednotena, pri čemer pa je vendarle treba poudariti, da je šlo za poravnavo, ne za sodbo. Vendar je že prvostopenjsko sodišče korektno opozorilo, da v okviru ocene nove škode, torej škode, ki tedaj ni bila ne znana ne po rednem teku stvari predvidljiva, tega ni mogoče korigirati.
stroški postopka – prosti preudarek – pravdni uspeh – umik predloga za izdajo začasne odredbe
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o stroških postopka oprlo na določilo 413. člena ZPP, po katerem lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Sodišče se zato utemeljeno ni spuščalo v presojo o tem, s kakšnim delom zahtevka tožeča stranka v pravdi ni uspela.
začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe družbenika – izpodbojna domneva insolventnosti – neizpodbojna domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti – pravnomočno zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – pravna praznina – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo ni uspel, ker je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje moralo nadaljevati z obravnavanjem upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Ker je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen, še vedno velja izpodbojna domneva dolžnikove insolventnosti, ki jo je v predlogu za začetek stečajnega postopka zatrjeval upnik.
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se konča drugače kot s potrditvijo poenostavljene prisilne poravnave, je primerno smiselno uporabiti tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP, ki ureja položaj, ko se postopek redne prisilne poravnave konča drugače kot s potrditvijo prisilne poravnave.
sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – bodoče negotovo dejstvo – kvalificirana listina – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.
Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
dedovanje pozneje najdenih nepremičnin – zapuščinska obravnava – odpoved dedovanju – dedni dogovor
Sodišče je glede dedovanja pozneje najdenih parcel izhajalo iz predpostavke, da zapuščinska obravnava po pokojni ni bila opravljena in zapuščino razdelilo v skladu z danimi dednimi izjavami zakonitih dedičev o odpovedi oziroma sprejemu njihovih dednih deležev. Pritožba utemeljeno opozarja, da je opisano izhodišče zmotno, saj je bila zapuščinska obravnava po pokojni opravljena kasneje in je bil nato izdan sklep o dedovanju.
OZ člen 1012, 1022. ZFPPIPP člen 221a – 221g. ZGD-1 člen 55.
poroštvena izjava – stečaj glavnega dolžnika – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Po določilu drugega odstavka 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Porok zato odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Po določilu 221.a člena ZFPPIPP se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve ali druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1. Iz nadaljnjih določb zakona, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave (221.a do 221.g), ne izhaja, da bi procesna določila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, določala drugačno postopanje glede razmerja med upnikom in porokom, kot je urejeno v drugem odstavku 1022. člena OZ, niti to ne izhaja iz samega drugega odstavka 1022. člena OZ.
Za veljavnost vročitve po 142. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju.
Ker je vročevalec obvestilo o prispelem pisanju pravilno pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku, je bila vročitev predloga za začetek stečajnega postopka pravilno opravljena. Dolžnik je imel možnost sodno pisanje dvigniti v roku 15 dni, česar ni storil. Tudi če bi se trditve dolžnika, da je imel dne 19. 2. 2016 hišni predalčnik pravilno označen, izkazale za pravilne in bi vročevalec to morebiti prezrl, to na pravilnost vročitve ne bi vplivalo, saj je treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno dne 18. 2. 2016. Da dolžnik o vsebini prejetega pisanja ni bil dejansko obveščen, pa na pravilnost (fiktivne) vročitve nima vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081602
OZ člen 132, 168, 168/3, 243, 246. ZPP člen 285.
kršitev pogodbe – nemožnost uporabe vozila – izgubljeni dobiček – škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Ker tožnik ni zatrjeval obstoja in višine variabilnih stroškov, ki bi mu nastali, če toženec ne bi neupravičeno zadrževal vozila, je bil zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička zavrnjen.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da gola trditev, da vozila ni mogel uporabljati za noben namen, za zatrjevanje obstoja premoženjske škode ne zadostuje.
Ker sta že toženca opozorila, da pojem izgubljenega dobička predstavlja le razliko, ki ostane po odbitku vseh stroškov normalnega poslovanja, sodišče ni bilo dolžno opozoriti tožnika na pomanjkljivost tožbenih navedb.
Upoštevaje nedorečenost teorije in sodne prakse o tem, v kakšni meri in na kakšen način, če sploh, so pri ugotavljanju obstoja škode zaradi nemožnosti uporabe osebnega vozila pomembne okoliščine posameznega primera, in na kakšen način "izmeriti" višino škode, sodišče ni bilo dolžno opozoriti na možno razlago pravne norme, ki bi prišla v poštev, če bi tožnik podal ustrezne trditve. Glede na to, da je tožnik le povsem splošno zatrjeval, da je bil prikrajšan v vsakršni uporabi vozila, izgubo zaradi nemožnosti uporabe vozila za pridobivanje dohodka pa je imel možnost – in jo tudi je – uveljavljal v obliki izgubljenega dohodka, bi moral najprej sam zatrjevati več o vsebini in intenzivnosti prikrajšanja. Šele tedaj bi bilo sodišče v skladu z 285. členom ZPP dolžno poskrbeti, da se njegove navedbe dopolnijo.
ZŠtip člen 5, 9, 9-1. ZŠtip-1 člen 8, 8/3, 8/3-1, 118. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 32.
kadrovska štipendija – državna štipendija – hkratno prejemanje dveh štipendij – šibkejša pogodbena stranka – sprememba zakonodaje
Do vzporednega prejemanja kadrovske in državne štipendije je toženca upravičil novejši in, glede prejemanja oziroma glede podelitve državne štipendije od 1. 1. 2014 dalje (z ozirom na podelitev kadrovske štipendije), s starim ZŠtip neodvisen in samostojen ZŠtip-1.
Za zavarovalno začasno odredbo je treba dokazati, da objektivno obstaja nevarnost, da bosta toženca tekom pravde premoženje prodala ali ga obremenila in tako onemogočila izvršbo.
Za zavarovanje izvršitve bodoče sodne odločbe tožnica ni zadostila dokaznemu bremenu, da bi obremenitev, kot jo predlaga, za oba toženca pomenila le neznatno škodo. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za resno omejitev razpolaganj in celo poslovanja na tekočem računu družbe.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja – odgovor na dodatna vprašanja sodišča – nastanek pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je v dokaznem postopku zastavilo sodišče. Pri tem ni pomembno, ali so se stranke strinjale z izvidom in mnenjem. Prav tako ni pomembno, ali je sodišče sprejelo izvedenčeve ugotovitve, oziroma, ali je sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
Plačilo sodne takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni procesna predpostavka, zato se zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne more šteti, da je vloga umaknjena.
Sodišče mora neplačane zapadle obroke prisilno izterjati, vlogo – v obravnavani zadevi pritožbo – pa mora ne glede na to obravnavati.
stroški postopka – nagrada za sestavo tožbe – nagrada za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni postopek – pravdni postopek
Ker je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki že priznalo polovico zneska (nagrade za sestavo tožbe) v okviru priznanja nagrade za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v okviru izvršilnih stroškov, je tožeči stranki kot nagrado za tožbo priznalo le drugo polovico navedenega zneska.