stroški postopka – prosti preudarek – pravdni uspeh – umik predloga za izdajo začasne odredbe
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o stroških postopka oprlo na določilo 413. člena ZPP, po katerem lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Sodišče se zato utemeljeno ni spuščalo v presojo o tem, s kakšnim delom zahtevka tožeča stranka v pravdi ni uspela.
izpraznitev in izročitev nepremičnine po vloženi tožbi – povrnitev pravnih stroškov – umik tožbe
Glede na to, da je med pravdnima strankama nesporno, da je tožena stranka izpraznila in izročila nepremičnino tožnika (sporen je le datum izpraznitve in izročitve, in sicer 7. 10. 2015 ali 1. 10. 2015), kar je storila po vloženi tožbi, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj ni bil utemeljen.
To pa pomeni, da tožnik v pravdi ni uspel ter je po načelu uspeha v pravdi dolžan povrniti pravdne stroške toženi stranki (prvi odstavek 154. člena ZPP). V primeru, če bi tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, bi morala tožena stranka povrniti pravdne stroške tožeči stranki (prvi odstavek 158. člena ZPP).
sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – bodoče negotovo dejstvo – kvalificirana listina – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.
Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
povrnitev nepremoženjske škode – protipravnost – poškodba zoba zaradi peške – materialno procesno vodstvo
Stališču prvostopenjskega sodišča, da so delavci v kuhinji ravnali z dolžno skrbnostjo, ko so uporabili izkoščičene višnje iz kompota in pred pripravo hrane niso preverjali vsake višnje posebej ali se v njej nahaja koščica oziroma njeni ostanki, pritožbeno sodišče v celoti sledi in utemeljitvi sodbe nima kaj bistvenega dodati. Tudi ob upoštevanju merila profesionalne skrbnosti, ki je strožje, bi bila takšna dolžnost nerazumna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084885
OZ člen 131, 179, 299, 299/2. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 2.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – vzročna zveza – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na tožbeni zahtevek
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti je v skladu s sodno prakso utemeljeno odmeriti odškodnino le v izjemnih primerih - če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Ob tem mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0084955
OZ člen 649, 664, 664/2. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 286, 286b.
gradbena pogodba – pasivna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – jamčevanje za napake – grajanje napak – dokazovanje – dokazna ocena – predlog za postavitev izvedenca – nepostavitev izvedenca – grajanje procesnih kršitev
Višje sodišče ne sledi pritožničinemu naziranju, ki vztraja, da je odločilno, da toženka ni podpisala Pogodbe o kratkoročnem blagovnem kreditu št. 1/2010. Odločilno je, da je toženka podpisala gradbeno pogodbo in da so bila dogovorjena gradbena dela izvršena, ne pa plačana (v vtoževanem obsegu). Neutemeljena je torej pritožbena navedba, da se toženka „ni zavezala“ za plačilo obveznosti. Za plačilo izvedbe gradbenih del se je namreč zavezala s podpisom Gradbene pogodbe. Kasnejši odlog plačila je bil naknadno dogovorjen (v njeno korist).
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0085919
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 25. OZ člen 131, 148, 148/1.
povrnitev premoženjske škode – sojenje v razumnem roku – kršitev pravice do sojenja v razumen roku – protipravnost – vzročna zveza – začetek stečajnega postopka – naravna vzročnost – adekvatna vzročnost – zapadlost odškodninske terjatve
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja na sodišču. Država je v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi lahko sodišča uresničevala zahteve iz 6. člena EKČP oziroma prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Nekaj letni zastoj v postopku ni odločilni vzrok za nastanek škode. Glavni razlog za neizpolnitev tožnikove terjatve s strani njegovega dolžnika je od 30. 9. 2010 dalje njegova insolventnost, kar pa ne izhaja iz sfere toženke.
Tožnikova terjatev na plačilo odškodnine zoper toženko še ni zapadla, saj stečajni postopek nad njegovim dolžnikom še ni zaključen. Zato ni mogoče ugotoviti, kakšna je višina tožnikove škode. Višino tožnikove škode bo namreč mogoče ugotoviti šele, ko bo stečajni postopek zaključen in bo znano, koliko je (bo) tožnik v stečajnem postopku prejel.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080143
URS člen 33. SPZ člen 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – odločba upravnega organa – denacionalizacijska odločba – konstitutivna odločba – poseg v pravnomočno konstitutivno odločbo upravnega organa
Tožniki skušajo kljub pravnomočnosti upravne odločbe o vračanju podržavljenih nepremičnin ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti, kot posebni vrsti denacionalizacijske odločbe, s sklicevanjem na kompleks dejstev, ki so obstajala že pred izdajo denacionalizacijske odločbe in so bila v tem postopku tudi predstavljena, doseči naknadno drugačno ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah zaradi priposestvovanja, ki se je izteklo pred denacionalizacijo. Tega zaradi materialne pravnomočnosti oblikovalne denacionalizacijske odločbe ne morejo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 431, 433, 433/1. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičenje za vložitev predloga za izbris iz sodnega registra - lastnik objekta - izbrisni razlogi - domneva izbrisnega razloga - izpodbojna zakonska domneva - nedopustno širjenje razlage domnevne baze - dovoljenje lastnika za poslovanje na poslovnem naslovu - kasneje preklicano dovoljenje - obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu - preprečitev nezakonitega posega v lastninsko pravico
Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, temelječega na zgoraj navedeni izpodbojni zakonski domnevi je namenjen sanaciji za lastnike objektov negativnih posledic v preteklosti dopuščenih registracij pravnih oseb s poslovnim naslovom na objektu brez vednosti in soglasja lastnika objekta, na katerem je v sodnem registru vpisan poslovni naslov pravne osebe. Navedeno zakonsko vrzel je odpravil zakonodajalec, ki je z 11. členom Novele ZGD-1H dopolnil 4. člen ZSReg in določil obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu. V tej luči, torej preprečitvi zlorab vpisov poslovnega naslova v sodni register brez dovoljenja lastnika objekta na tem naslovu in s tem preprečitve oziroma prenehanja nezakonitega posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na kateri je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe je torej treba presojati domnevno bazo iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in jo uporabiti dobesedno tako, kot se glasi.
Pritožnik se neutemeljeno zavzema za širšo razlago omenjene domnevne baze, po kateri naj bi ta obstajala tudi v primeru, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register sicer imela dovoljenje lastnika za poslovanje na poslovnem naslovu objekta, katerega lastnik je pritožnik, pa ji je to dovoljenje kasneje preklical. Tako drastičen ukrep - izbris pravne osebe iz sodnega registra namreč pomeni grob poseg v pravico do zasebne lastnine tudi ustanovitelju pravne osebe, za katerega pa po presoji pritožbenega sodišča ni zakonske podlage v obravnavanih določilih ZFPPIPP. S tem sodišče ne oporeka pritožniku pravice do preklica dovoljenja za poslovanje pravni osebi na naslovu njegovega objekta, le pravnih posledic takega preklica, kot jih želi pritožnik, pritožbeno sodišče ne sprejema.
prodaja premoženja - stečajni postopek - način prodaje - solidarni dolžnik - porok - poroštvo - stečajni postopek zoper poroka
Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti opravlja svoje naloge in pristojnosti zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog. Temeljni interes vsakega upnika je čimhitrejše in čimboljše poplačilo njegovih terjatev. Zato morajo biti aktivnosti upravitelja usmerjene v čimhitrejše unovčenje premoženja stečajnega dolžnika. Izpodbijani sklep ob povedanem ni preuranjen, očitki pritožnika, da ni razumljivo, zakaj upraviteljica tako hiti s prodajo, pa so neutemeljeni.
V primeru solidarnega poroštva porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Za poplačilo svoje terjatve se lahko posluži tudi stečajnega postopka zoper poroka.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 201, 201/1, 343, 343/2, 352.
stranski intervenient – priglasitev stranske intervencije v pritožbenem postopku – rok za pritožbo – vročitev stranki – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Stranski intervenient, ki je stransko intervencijo na strani toženih strank priglasil v pritožbenem postopku, je vezan na pritožbeni rok, v katerem bi lahko toženke vložile pritožbo.
URS člen 125. ZASP člen 153, 153/1, 157, 168, 168/3. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
kršitev avtorske sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - razlikovanje med uporabniki - ustaljena sodna praksa - ravnanje v nasprotju s stališčem VS RS - neodvisnost sodnikov - odločba SEU - skupni sporazum - pravna narava skupnega sporazuma - exceptio illegalis - povrnitev škode in civilna kazen - dejavnost kolektivnih organizacij
Zaradi ravnanja v nasprotju s stališčem VS RS ravnanje VSL ni bilo samovoljno. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije namreč neodvisen. Odločati pa mora v okvirih, ki mu jih dajeta ustava in zakon. Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme. Prepovedan je le samovoljen odstop od sodne prakse.
ZD člen 130, 130/3, 141, 141/1, 141/2, 219. SPZ člen 43, 95. URS člen 33, 67, 67/2.
postopek v primeru neznanih dedičev - izročitev zapuščine pristojnemu organu - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravica do dedovanja - dedna pravica - dediščinska tožba - rok za vložitev tožbe - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - pravni položaj dobrovernega lastniškega posestnika
Zahteva po ustrezni uravnoteženosti položaja dedičev prvega dednega reda, ki se v zapuščinskem postopku niso priglasili k dedovanju, in položaja države, ki ji je bilo po ugotovitvi, da ni dedičev, izročeno zapustnikovo premoženje s sodno odločbo, daje podlago za sklep, da za tožbo iz tretjega odstavka 130. člena ZD velja le objektivni desetletni rok za uveljavitev pravice do dediščine.
Povzemanje navedb strank ne predstavlja podlage za preizkus sodbe, pač pa dejanski in materialno pravni zaključki sodišča, zato obseg povzetih trditev strank na oceno obrazloženosti sodbe ne vpliva.
Pritožba se spretno izogiba priznanju, da svoje trditvene podlage tožeča stranka ni podprla niti z lastnimi dokazi in da ni prerekala navedb tožene stranke ter izpodbila njenih dokaznih predlogov kot bi morala skladno z določbo 212. člena ZPP, da bi uspela s svojim tožbenim zahtevkom.
Pri nakazilu ne nastane dvostransko obveznostno razmerje med strankami in ne nastopijo pravni učinki spremembe na strani upnika ali dolžnika, temveč gre za dvojno pooblastitev, na podlagi katerih se spremeni način izpolnitve obveznosti iz dolžniško upniškega razmerja med asignantom in asignaterjem. Zaradi asignacije asignantova obveznost do asignatarja ne preneha. Njegova obveznost preneha šele takrat, ko asignat opravi izpolnitev asignatarju. Vse do takrat je asignant še vedno zavezan asigantarju. Z izpolnitvijo asignacije ugasne (preneha) dvoje pravnih razmerij.
V obravnavanem primeru gre še za specifično obliko asignacije, in sicer asignacijo na dolg po 1045. členu OZ, o kateri govorimo, če je nakazilo izdano skladno z dogovorom iz temeljnega posla zaradi plačila dolga. Asignat je zavezan opraviti izpolnitev na podlagi zakona in ne na podlagi nakazila. Pravica zahtevati izpolnitev na podlagi zakona pa nastane s tem, ko je nakazilo izdano. Prav poplačilo po prodajni pogodbi je najpogosteje predmet asignacije na dolg, ko prodajalec že ob sklenitvi prodajne pogodbe pooblasti kupca, da namesto njemu plača njegovemu upniku iz posla (asignatarju), po katerem je prodajalec (asignant) dolžnik.
Ker ni bilo soglasja tožnikov za prenos mandata, prva toženka odgovarja tudi za drugotoženčevo delo (ne le za izbiro namestnika in za navodila, ki mu jih je dala). Takšna odgovornost temelji na določbi četrtega odstavka 770. člena OZ. Na podlagi petega odstavka 770. člena OZ pa drugi mandatar odgovarja za pravilno in pravočasno izpolnitev svoje obveznosti, ne samo v razmerju do prvega mandatarja, temveč tudi neposredno v razmerju do naročitelja. Ker za pravilno izpolnitev odgovarja tudi prvi mandatar, je njuna odgovornost v razmerju do naročitelja solidarna, saj oba odgovarjata za isto izpolnitveno ravnanje (opravljeni posel) in gre zato za nedeljivo obveznost.
OZ člen 1012, 1022. ZFPPIPP člen 221a – 221g. ZGD-1 člen 55.
poroštvena izjava – stečaj glavnega dolžnika – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Po določilu drugega odstavka 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Porok zato odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Po določilu 221.a člena ZFPPIPP se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve ali druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1. Iz nadaljnjih določb zakona, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave (221.a do 221.g), ne izhaja, da bi procesna določila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, določala drugačno postopanje glede razmerja med upnikom in porokom, kot je urejeno v drugem odstavku 1022. člena OZ, niti to ne izhaja iz samega drugega odstavka 1022. člena OZ.
aktivna legitimacija - pritožba - pritožba upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - sklep o zavrnitvi predloga upravitelja - dopustnost pritožbe upravitelja
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki te pravice nima. Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, sodnik, ki vodi postopek, pa mu daje navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
ZFPPIPP člen 398, 398/2, 399, 399/1, 399/4, 399/4-1, 400, 400/1.
osebni stečaj – predlog za odpust obveznosti – vsebina predloga za odpust obveznosti – izjava o neobstoju ovir za odpust obveznosti – domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti – standard vestnosti in poštenja
Postopek odpusta obveznosti se v postopku osebnega stečaja lahko začne le na predlog stečajnega dolžnika. Predlogu mora dolžnik priložiti tudi izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP.
Domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP je izpodbojna.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – zdravljenje v varovanem oddelku – izpolnjenost pogojev – ponovno poslabšanje duševne bolezni – hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje – življenjsko ogrožanje drugih in hudo ogrožanje njihovega zdravja – uporaba milejšega ukrepa – zavrnitev pritožbe – učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni vročilnice o vročitvi izpodbijanega sklepa odvetniku, ki je bil pritožniku določen po uradni dolžnosti). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožnikovi pritožbi. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za odvetnikovo pritožbo ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi.
Da predstavlja znesek 5.000,00 EUR, ki je bil plačan ob prijavi, (zgolj) del vplačane are, izhaja ne le iz pogodbe ampak tudi iz razpisnih pogojev (21. odstavek IV. člena razpisa 2008) oziroma iz (v notarskem zapisu podanih) splošnih pogojev prodaje SV 1361/08. V devetem členu slednjih je jasno določeno, da znaša ara 10% cene po prodajni pogodbi in da se ob prijavi za nakup stanovanja vplačani znesek všteje v aro.