Glede na to, da leasing obroke za stanovanjsko hišo nihče ni plačeval, da tožena stranka nima nikakršne evidence v svoji dokumentaciji o plačilu provizije in leasing obrokov, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da dogovor ni bil sklenjen.
minimalen trk vozil – nihajna poškodba vratne hrbtenice – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina za strah – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – pravica do povračila škode – odločitev o stroških postopka – uspeh strank – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini – stroški izvedenca
Pravilno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, temelječe na sodni praksi v podobnih škodnih primerih, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084603
OZ člen 179.
posredna škoda – vzročna zveza – skaženost – poškodba kolena – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Oškodovanka si je poškodovala še desno koleno, ker ga je morala preobremenjevati v času zdravljenja levega kolena. Škoda, ki je oškodovancu nastala zaradi zdravljenja posledic škodnega dogodka, je prav tako v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in bremeni odgovorno osebo.
ZFPPIPP člen 398, 398/2, 399, 399/1, 399/4, 399/4-1, 400, 400/1.
osebni stečaj – predlog za odpust obveznosti – vsebina predloga za odpust obveznosti – izjava o neobstoju ovir za odpust obveznosti – domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti – standard vestnosti in poštenja
Postopek odpusta obveznosti se v postopku osebnega stečaja lahko začne le na predlog stečajnega dolžnika. Predlogu mora dolžnik priložiti tudi izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP.
Domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP je izpodbojna.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 201, 201/1, 343, 343/2, 352.
stranski intervenient – priglasitev stranske intervencije v pritožbenem postopku – rok za pritožbo – vročitev stranki – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Stranski intervenient, ki je stransko intervencijo na strani toženih strank priglasil v pritožbenem postopku, je vezan na pritožbeni rok, v katerem bi lahko toženke vložile pritožbo.
prodaja premoženja - stečajni postopek - način prodaje - solidarni dolžnik - porok - poroštvo - stečajni postopek zoper poroka
Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti opravlja svoje naloge in pristojnosti zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog. Temeljni interes vsakega upnika je čimhitrejše in čimboljše poplačilo njegovih terjatev. Zato morajo biti aktivnosti upravitelja usmerjene v čimhitrejše unovčenje premoženja stečajnega dolžnika. Izpodbijani sklep ob povedanem ni preuranjen, očitki pritožnika, da ni razumljivo, zakaj upraviteljica tako hiti s prodajo, pa so neutemeljeni.
V primeru solidarnega poroštva porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Za poplačilo svoje terjatve se lahko posluži tudi stečajnega postopka zoper poroka.
Plačilo sodne takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni procesna predpostavka, zato se zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne more šteti, da je vloga umaknjena.
Sodišče mora neplačane zapadle obroke prisilno izterjati, vlogo – v obravnavani zadevi pritožbo – pa mora ne glede na to obravnavati.
nova škoda – bodoča škoda – duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožničina škoda, znana in predvidljiva ob poravnavi, je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča morda prenizko ovrednotena, pri čemer pa je vendarle treba poudariti, da je šlo za poravnavo, ne za sodbo. Vendar je že prvostopenjsko sodišče korektno opozorilo, da v okviru ocene nove škode, torej škode, ki tedaj ni bila ne znana ne po rednem teku stvari predvidljiva, tega ni mogoče korigirati.
Da predstavlja znesek 5.000,00 EUR, ki je bil plačan ob prijavi, (zgolj) del vplačane are, izhaja ne le iz pogodbe ampak tudi iz razpisnih pogojev (21. odstavek IV. člena razpisa 2008) oziroma iz (v notarskem zapisu podanih) splošnih pogojev prodaje SV 1361/08. V devetem členu slednjih je jasno določeno, da znaša ara 10% cene po prodajni pogodbi in da se ob prijavi za nakup stanovanja vplačani znesek všteje v aro.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/3, 12/4, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pritožbeni postopek - spremenjene okoliščine - novi računovodski podatki - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - konkretizirana trditvena podlaga - izjava o premoženjskem stanju - podatki iz bilance stanja - dvom v resničnost navedb - uradne poizvedbe
V primerjavi z letom 2014 je imela tožeča stranka v letu 2015 za kar 68.190,00 EUR izkazan čisti dobiček (v letu 2014 7.612,00). Tožeča stranka je v letu 2015 razpolagala z bistveno več denarnimi sredstvi in sicer z 80.985,00 EUR, v letu 2014 pa le s 14.646,00 EUR. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, upoštevajoč računovodske podatke iz leta 2015, je sodišče odločilo, da pogoj spremenjenih okoliščin ni izpolnjen ter, da tudi ni podlage za oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne more učinkovati za sodne takse, za katere se je rok za plačilo na podlagi vročenega plačilnega naloga že iztekel.
Tožeča stranka mora, če želi v postopku uspeti, vedno navesti konkretizirano trditveno podlago. V postopku oprostitve ali odloga plačila sodne takse sodišče prve stopnje upošteva še izjavo o premoženjskem stanju in podatke iz bilance stanja, dostopne na spletnem portalu AJPES-a. Le, če se sodišču pojavi dvom v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju opravi uradne poizvedbe v dostopnih javnih evidencah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085532
ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 6, 6/1, 73, 73/2, 843, 921, 925, 928.
zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - obstoj pooblastila - plačilo zavarovalne premije - naknadna odobritev pogodbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - zastopanje stranke v postopku - preklic priznanja - načelo vestnosti in poštenja
Obveznosti iz zavarovalne pogodbe je dolžna izpolniti neupravičena oseba, dokler jo tisti, v čigar imenu je bila sklenjena, naknadno ne odobri. Zavarovalna pogodba, ki jo v imenu drugega sklene oseba brez pooblastila, torej v vsakem primeru velja, vprašanje je le, kdo je zavarovalnici dolžan izpolniti obveznosti. Glede na navedeno trditve tožene stranke, da je tožeča stranka ravnala malomarno, ker ni preverila kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, niso utemeljene.
Pred priznanjem se mora stranka skrbno prepričati kaj priznava. Nezadostna skrbnost pri priznanju gre v škodo stranke, ki je priznanje podala. Slednje pa upoštevaje načelo vestnosti in poštenja zadošča za neupoštevanje preklica oziroma omejitve priznanja.
sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – bodoče negotovo dejstvo – kvalificirana listina – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.
Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka – dovoljenost pritožbe družbenika – izpodbojna domneva insolventnosti – neizpodbojna domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti – pravnomočno zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – pravna praznina – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo ni uspel, ker je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje moralo nadaljevati z obravnavanjem upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Ker je bil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen, še vedno velja izpodbojna domneva dolžnikove insolventnosti, ki jo je v predlogu za začetek stečajnega postopka zatrjeval upnik.
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se konča drugače kot s potrditvijo poenostavljene prisilne poravnave, je primerno smiselno uporabiti tretji odstavek 152. člena ZFPPIPP, ki ureja položaj, ko se postopek redne prisilne poravnave konča drugače kot s potrditvijo prisilne poravnave.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja – odgovor na dodatna vprašanja sodišča – nastanek pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je v dokaznem postopku zastavilo sodišče. Pri tem ni pomembno, ali so se stranke strinjale z izvidom in mnenjem. Prav tako ni pomembno, ali je sodišče sprejelo izvedenčeve ugotovitve, oziroma, ali je sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
ZŠtip člen 5, 9, 9-1. ZŠtip-1 člen 8, 8/3, 8/3-1, 118. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 32.
kadrovska štipendija – državna štipendija – hkratno prejemanje dveh štipendij – šibkejša pogodbena stranka – sprememba zakonodaje
Do vzporednega prejemanja kadrovske in državne štipendije je toženca upravičil novejši in, glede prejemanja oziroma glede podelitve državne štipendije od 1. 1. 2014 dalje (z ozirom na podelitev kadrovske štipendije), s starim ZŠtip neodvisen in samostojen ZŠtip-1.
sklenitev sodne poravnave v nepravdnem postopku – umik tožbe – ustavitev postopka – odločitev o stroških postopka
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je povrnitev pravdnih stroškov toženke naložilo tožniku, saj ta ni ne navedel ne izkazal, da je toženec izpolnil zahtevek.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – zdravljenje v varovanem oddelku – izpolnjenost pogojev – ponovno poslabšanje duševne bolezni – hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje – življenjsko ogrožanje drugih in hudo ogrožanje njihovega zdravja – uporaba milejšega ukrepa – zavrnitev pritožbe – učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni vročilnice o vročitvi izpodbijanega sklepa odvetniku, ki je bil pritožniku določen po uradni dolžnosti). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožnikovi pritožbi. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za odvetnikovo pritožbo ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZD člen 136, 136/2.
smrt tožene stranke – nadaljevanje postopka z dediči – univerzalno nasledstvo – odpoved dedovanju v korist dediča – vstop dedičev v pravdo po samem zakonu – zastopanje zapustnika po pooblaščencu – dvom o veljavnosti danega pooblastila – poziv dedičev v pravdo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaradi dvoma o obstoju veljavnega pooblastila bi moralo sodišče pozvati v pravdo obe njegovi dedinji. S tem bi jima bila dana možnost izjave v postopku in odpravljena (morebitna) pomanjkljivost glede toženčevega zastopanja. Ker ni bil odpravljen dvom o obstoju veljavnega pooblastila, danega odvetnici s strani prvotnega toženca, niti nista bili obe dedinji pozvani v pravdo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080143
URS člen 33. SPZ člen 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – odločba upravnega organa – denacionalizacijska odločba – konstitutivna odločba – poseg v pravnomočno konstitutivno odločbo upravnega organa
Tožniki skušajo kljub pravnomočnosti upravne odločbe o vračanju podržavljenih nepremičnin ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti, kot posebni vrsti denacionalizacijske odločbe, s sklicevanjem na kompleks dejstev, ki so obstajala že pred izdajo denacionalizacijske odločbe in so bila v tem postopku tudi predstavljena, doseči naknadno drugačno ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah zaradi priposestvovanja, ki se je izteklo pred denacionalizacijo. Tega zaradi materialne pravnomočnosti oblikovalne denacionalizacijske odločbe ne morejo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 431, 433, 433/1. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičenje za vložitev predloga za izbris iz sodnega registra - lastnik objekta - izbrisni razlogi - domneva izbrisnega razloga - izpodbojna zakonska domneva - nedopustno širjenje razlage domnevne baze - dovoljenje lastnika za poslovanje na poslovnem naslovu - kasneje preklicano dovoljenje - obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu - preprečitev nezakonitega posega v lastninsko pravico
Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, temelječega na zgoraj navedeni izpodbojni zakonski domnevi je namenjen sanaciji za lastnike objektov negativnih posledic v preteklosti dopuščenih registracij pravnih oseb s poslovnim naslovom na objektu brez vednosti in soglasja lastnika objekta, na katerem je v sodnem registru vpisan poslovni naslov pravne osebe. Navedeno zakonsko vrzel je odpravil zakonodajalec, ki je z 11. členom Novele ZGD-1H dopolnil 4. člen ZSReg in določil obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu. V tej luči, torej preprečitvi zlorab vpisov poslovnega naslova v sodni register brez dovoljenja lastnika objekta na tem naslovu in s tem preprečitve oziroma prenehanja nezakonitega posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na kateri je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe je torej treba presojati domnevno bazo iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in jo uporabiti dobesedno tako, kot se glasi.
Pritožnik se neutemeljeno zavzema za širšo razlago omenjene domnevne baze, po kateri naj bi ta obstajala tudi v primeru, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register sicer imela dovoljenje lastnika za poslovanje na poslovnem naslovu objekta, katerega lastnik je pritožnik, pa ji je to dovoljenje kasneje preklical. Tako drastičen ukrep - izbris pravne osebe iz sodnega registra namreč pomeni grob poseg v pravico do zasebne lastnine tudi ustanovitelju pravne osebe, za katerega pa po presoji pritožbenega sodišča ni zakonske podlage v obravnavanih določilih ZFPPIPP. S tem sodišče ne oporeka pritožniku pravice do preklica dovoljenja za poslovanje pravni osebi na naslovu njegovega objekta, le pravnih posledic takega preklica, kot jih želi pritožnik, pritožbeno sodišče ne sprejema.