izpraznitev in izročitev nepremičnine po vloženi tožbi – povrnitev pravnih stroškov – umik tožbe
Glede na to, da je med pravdnima strankama nesporno, da je tožena stranka izpraznila in izročila nepremičnino tožnika (sporen je le datum izpraznitve in izročitve, in sicer 7. 10. 2015 ali 1. 10. 2015), kar je storila po vloženi tožbi, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj ni bil utemeljen.
To pa pomeni, da tožnik v pravdi ni uspel ter je po načelu uspeha v pravdi dolžan povrniti pravdne stroške toženi stranki (prvi odstavek 154. člena ZPP). V primeru, če bi tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, bi morala tožena stranka povrniti pravdne stroške tožeči stranki (prvi odstavek 158. člena ZPP).
dedovanje pozneje najdenih nepremičnin – zapuščinska obravnava – odpoved dedovanju – dedni dogovor
Sodišče je glede dedovanja pozneje najdenih parcel izhajalo iz predpostavke, da zapuščinska obravnava po pokojni ni bila opravljena in zapuščino razdelilo v skladu z danimi dednimi izjavami zakonitih dedičev o odpovedi oziroma sprejemu njihovih dednih deležev. Pritožba utemeljeno opozarja, da je opisano izhodišče zmotno, saj je bila zapuščinska obravnava po pokojni opravljena kasneje in je bil nato izdan sklep o dedovanju.
Glede na tožnikovo trditveno podlago ta v svojih trditvah prihaja v nasprotje, saj je v tožbi (in predlogu za izdajo začasne odredbe) navajal, da zaradi invalidnosti niti ne sme delati, medtem ko v pritožbi zatrjuje, da ne more delati zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, še vedno pa je prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sklepu prvega sodišča, da pritožnik svoje terjatve ni izkazal niti s stopnjo verjetnosti.
Tožnik je ob vlaganju tu obravnavane tožbe glede pasivne legitimacije na videz sledil stališču tukajšnjega pritožbenega sodišča z dne 18. 9. 2013, ki se je sicer izkazalo za napačno, a v resnici svojega tožbenega zahtevka ni spremenil, saj je ta še vedno ostal naperjen le zoper prvega toženca. Ostali so kot toženci le navedeni tako v tožbi kot v uvodu izpodbijane sodbe, čeprav v resnici sploh niso toženi, saj po zahtevku ne bi bili zavezani. Navedeno pomeni, da so tudi stranke predmetnega in predhodnega postopka iste.
povrnitev nepremoženjske škode – protipravnost – poškodba zoba zaradi peške – materialno procesno vodstvo
Stališču prvostopenjskega sodišča, da so delavci v kuhinji ravnali z dolžno skrbnostjo, ko so uporabili izkoščičene višnje iz kompota in pred pripravo hrane niso preverjali vsake višnje posebej ali se v njej nahaja koščica oziroma njeni ostanki, pritožbeno sodišče v celoti sledi in utemeljitvi sodbe nima kaj bistvenega dodati. Tudi ob upoštevanju merila profesionalne skrbnosti, ki je strožje, bi bila takšna dolžnost nerazumna.
sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – bodoče negotovo dejstvo – kvalificirana listina – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.
Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
sklenitev sodne poravnave v nepravdnem postopku – umik tožbe – ustavitev postopka – odločitev o stroških postopka
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je povrnitev pravdnih stroškov toženke naložilo tožniku, saj ta ni ne navedel ne izkazal, da je toženec izpolnil zahtevek.
Za zavarovalno začasno odredbo je treba dokazati, da objektivno obstaja nevarnost, da bosta toženca tekom pravde premoženje prodala ali ga obremenila in tako onemogočila izvršbo.
Za zavarovanje izvršitve bodoče sodne odločbe tožnica ni zadostila dokaznemu bremenu, da bi obremenitev, kot jo predlaga, za oba toženca pomenila le neznatno škodo. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za resno omejitev razpolaganj in celo poslovanja na tekočem računu družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084885
OZ člen 131, 179, 299, 299/2. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 2.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – vzročna zveza – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na tožbeni zahtevek
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti je v skladu s sodno prakso utemeljeno odmeriti odškodnino le v izjemnih primerih - če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Ob tem mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0084955
OZ člen 649, 664, 664/2. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 286, 286b.
gradbena pogodba – pasivna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – jamčevanje za napake – grajanje napak – dokazovanje – dokazna ocena – predlog za postavitev izvedenca – nepostavitev izvedenca – grajanje procesnih kršitev
Višje sodišče ne sledi pritožničinemu naziranju, ki vztraja, da je odločilno, da toženka ni podpisala Pogodbe o kratkoročnem blagovnem kreditu št. 1/2010. Odločilno je, da je toženka podpisala gradbeno pogodbo in da so bila dogovorjena gradbena dela izvršena, ne pa plačana (v vtoževanem obsegu). Neutemeljena je torej pritožbena navedba, da se toženka „ni zavezala“ za plačilo obveznosti. Za plačilo izvedbe gradbenih del se je namreč zavezala s podpisom Gradbene pogodbe. Kasnejši odlog plačila je bil naknadno dogovorjen (v njeno korist).
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-1(1), 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – trditveno in dokazno breme upnika – informativni dokaz
Upnikova dolžnost je, da v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti navede dejstva, ki ga utemeljujejo in da zanje ponudi dokaze. Vendar pa je mogoče od njega zahtevati le, da postavi tiste trditve, ki sodijo v njegovo zaznavno območje, upoštevati pa je treba tudi, ali dolžnikove navedbe zahtevajo konkretizacijo že podanih upnikovih navedb. Vsekakor morajo upnikove navedbe dolžniku omogočati, da razpozna, katero konkretno življenjsko dogajanje zadevajo in mu tako omogočiti preverjanje resničnosti zatrjevanih dejstev.
V situacijah, ko gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena substanciranja njenih trditev. V takšnih primerih je dovoljena tudi uporaba informativnih dokazov. Prav tako ni videti razumnega razloga, da bi od stranke (v tem primeru upnika) zahtevali vedenje o vseh podrobnostih dejanskega stanja, ki ga mora sicer zatrjevati.
Stališče sodne prakse je, da v primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa tudi proti drugemu tožencu, uporabi analogijo s prvim odstavkom 161. člena ZPP.
ZP-1 člen 14, 14a. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1, 38, 38/1, 38/1-6.
odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - odgovornost za zakonitost poslovanja - neizvršitev odločbe inšpektorja
Temeljno vprašanje je torej, kdo je tista odgovorna oseba, ki je opustila spoštovanje odločbe inšpektorja. In v nadaljevanju se je prav tako strinjati s pritožbo tudi v tem, da je direktor družbe zakoniti zastopnik in tisti, ki je pri pravni osebi, torej pri gospodarski družbi zadolžen za zakonitost poslovanja te družbe. Za nezakonito poslovanje družbe, ki se odrazi tudi v nespoštovanju odločb inšpekcijskih organov, je torej lahko odgovorna le družba sama in v tem svojstvu njen zakoniti zastopnik.
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 142, 142/4, 343, 343/2, 346.
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov – upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Prepozne pritožbe ni bilo mogoče upoštevati niti po tretjem odstavku 173. člena ZD, saj iz vloženih odgovorov pritožničinih sodedičev izhaja, da bi posegla v njihove pravice.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0079608
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 308, 308/2. SPZ člen 192, 192/1, 194, 196, 196/2, 199, 199/1, 199/2. OZ člen 225, 225/1.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - zavarovane terjatve - zemljiško pismo - sporazum o zavarovanju terjatve s hipoteko - izvršilni naslov - upravičeni imetnik zemljiškega pisma - lastnik obremenjene nepremičnine - poplačilo v stečajnem postopku - vrednostni papir po odredbi - pravo vrednostnih papirjev - pravica do papirja - pravica iz papirja - upravičeno imetništvo - zakonitost prenosa - nepretrgana vrsta indosamentov - indosament stečajnega dolžnika - prerekana terjatev - prerekana ločitvena pravica - razlog prerekanja
Zemljiško pismo je izvršilni naslov, vendar le, če izkazuje, da gre za upravičenega imetnika tega vrednostnega papirja. Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Le upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo v stečajnem postopku zaradi plačila zemljiškega pisma.
Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije (izročitve) in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov.
V predloženem notarskem zapisu je izrecno navedeno, da pogodbeni stranki soglašata oziroma pristajata na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer pridobi ta notarski zapis moč neposredno izvršljive listine.
Razlog prerekanja ne spremeni dejstva, da terjatve in ločitvene pravice temeljijo na izvršilnih naslovih oziroma je ločitvena pravica upnika V. D. vpisana tudi v zemljiško knjigo.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – obveznosti stečajnega dolžnika – sporočanje spremembe naslova – redna mesečna poročila – neizpolnjevanje obveznosti
Da lahko upravitelj opravlja nadzor nad stečajnim dolžnikom, potrebuje tako (pravilne) podatke o njegovem naslovu kot tudi redna mesečna poročila. Če z dolžnikom ne more vzpostaviti kontakta, nadzora pač ne more opravljati.
Vodilo upravitelju pri opravljanju teh nalog in pristojnosti je varovanje in uresničitev interesov upnikov. Zato mu je tudi naloženo, da v postopku odpusta obveznosti nadzoruje stečajnega dolžnika. Pri tem je treba upoštevati, da je odpust obveznosti globok poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave Republike Slovenije. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten (z odpustom neplačanih obveznosti), vendar pa je treba pri tem paziti, da do odpusta obveznosti pridejo le dolžniki, ki ravnajo vestno in skrbno ter izpolnjujejo vse svoje obveznosti. Ravnati je treba restriktivno, torej ozko.
Če se je dolžnica poučila o zakonski možnosti, da je mogoč odpust obveznosti, je bila prav tako njena dolžnost, da se pouči tudi o tem, kakšne dolžnosti ima v zvezi s tem, saj vsaka pravica za samo nosi tudi določene dolžnosti. Le tako bi izkazala potrebno skrbnost, ki bi jo upravičevala do pravne dobrote odpusta obveznosti. Neskrbnemu dolžniku, ki ne izpolnjuje niti minimuma svojih obveznosti, pa zakon ne daje pravice do odpusta obveznosti.
Tudi če je dolžnica vse svoje obveznosti do zavoda redno izpolnjevala, to samo po sebi še ne pomeni rednega izpolnjevanja obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem. Pomembno je tudi to, da so aktivnosti Zavoda za zaposlovanje usmerjene v zaposlitev nezaposlenega, da si bo lahko zagotovil sredstva za preživljanje. V postopku osebnega stečaja pa je pomembno predvsem to, da stečajni dolžnik tudi zagotovi vsaj delna sredstva za poplačilo upnikov oziroma da vsaj izkaže, da si je za to resno prizadeval. Tega pa z neaktivnostjo, ko upravitelju niti ne poroča o tem, kaj vse je za to storil, pač ne more izkazati.
Dolžnik je tisti, ki mora paziti na redno izpolnjevanje svojih obveznosti, sicer mora prevzeti tudi posledice svoje neaktivnosti. Dolžnica ni izpolnila niti minimuma svojih obveznosti, zato je pravilen zaključek, da ni dopustno, da bi se kljub temu poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine tako, da bi bile stečajni dolžnici njene obveznosti odpuščene.
ZZK-1 člen 140, 140/1, 142, 148, 148/1-1, 150, 150/2.
vknjižba lastninske pravice - navedba listin, ki so podlaga za vpis
Prvi odstavek 140. člena ZZK-1 jasno terja, da v samem zemljiškoknjižnem predlogu predlagatelj navede listine, ki so podlaga za zahtevani vpis. To pomeni, da mora tudi v primeru verige pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice predlog vsebovati navedbo vseh pogodb, ki so podlaga za predlagani vpis. Listine morajo biti ustrezno opredeljene. Postopanje notarja, ki je vse listine zvezal (fizično spojil) in nadaljnje postopanje pooblaščenke predlagateljev, ki je v postopku pripenjanja prilog k zemljiškoknjižnemu predlogu te listine skenirala kot en dokument, ne razbremenjuje dolžnosti navedbe vseh listin, ki predstavljajo podlago za vpis.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – vložitev tožbe – končna odločitev – odločitev o vseh zahtevkih – pospešitvena pravna sredstva – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog
Naziranje sodišča prve stopnje, da je moč tožbo na plačilo odškodnine (za nepremoženjsko škodo) zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v skladu z določbami ZVPSBNO) vložiti, ko je bilo v zadevi, v zvezi s katero je vložena, odločeno o vseh zahtevkih, oziroma ko je ta zaključena v celoti, je pravilno. Razlog za to pa se skriva v okoliščini, da je moč (po sami naravi stvari) takšno (enotno) odškodnino prisojati zgolj glede na (vse) okoliščine posameznega v celoti zaključenega postopka (zadeve).
osebni stečaj - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - podatki v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja - preverjanje podatkov - skrbnost
Res je dolžnica po začetku postopka osebnega stečaja upraviteljico obvestila o lastništvu nepremičnine, vendar se, kot to pravilno opozarja pritožba, kršitev prvega do tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP nanaša na predhodni postopek, ko upravitelj sploh še ni imenovan. Pri presoji dolžničinega ravnanja pa je potrebno upoštevati tudi, da je dolžnica te podatke upraviteljici sporočila šele, ko je (so)lastništvo nepremičnine po opravljeni poizvedbi ugotovilo že samo sodišče.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004516
ZP-1 člen 202č. ZVoz člen 44, 44/3. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk - opravljen program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - vrstni red izbrisa kazenskih točk
Ministrstvo je potrdilo o programu opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo za storilca prejelo 8. 10. 2015 in je izvršilo izbris kazenskih točk še isti dan, kot mu to nalaga tretji odstavek 44. člena Zakona o voznikih (ZVoz). Na dan prejema potrdila o opravljenem programu pa je storilec imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih le 9 kazenskih točk po plačilnem nalogu PP Celje z dne 13. 6. 2014, ki je postal pravnomočen 24. 6. 2014 in ministrstvo ni imelo druge možnosti, kot da je izbris teh kazenskih točk zabeležilo pri tem plačilnem nalogu. Nadaljnje 3 kazenske točke, ki so storilcu bile izrečene s plačilnim nalogom PP Laško z dne 17. 9. 2015, so bile namreč v skupno evidenco kazenskih točk vpisane 2. 11. 2015. Te 3 kazenske točke bi morale sicer biti vpisane najkasneje 11. 10. 2015, dejstvo, da so bile te kazenske točke vpisane šele 2. 11. 2015, na pravilnost in zakonitost postopanja organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ne vpliva.