CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084603
OZ člen 179.
posredna škoda – vzročna zveza – skaženost – poškodba kolena – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Oškodovanka si je poškodovala še desno koleno, ker ga je morala preobremenjevati v času zdravljenja levega kolena. Škoda, ki je oškodovancu nastala zaradi zdravljenja posledic škodnega dogodka, je prav tako v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in bremeni odgovorno osebo.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - zaslišanje obdolženca - postopek odločanja o trajanju ali spreminjanju varnostnega ukrepa - utemeljenost predloga za zaslišanje obdolženca - poročilo o izvrševanju varnostnega ukrepa
Obdolženec, kljub zahtevi zagovornika, sicer res ni bil zaslišan, vendar pa zaslišanje ni obvezno, saj se po določilu drugega odstavka 496. člena ZKP zaslišanje storilca opravi le, če je to potrebno in če njegovo stanje to dopušča. Sodišče o tem, ali je zaslišanje obdolženca potrebno, presoja na podlagi vsebine poročila o izvrševanju varnostnega ukrepa, na zahtevo obdolženca ali zagovornika pa obdolženca zasliši, če v zahtevi za zaslišanje navedeta konkretne in relevantne okoliščine, ki utemeljujejo potrebnost zaslišanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080146
ZPP člen 8, 14. ZKP člen 157.
odškodninska odgovornost – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP) tudi glede dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080171
OZ člen 336, 336/1, 357, 357/1. ZPP člen 286, 286b.
zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – nastanek terjatve – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – zaključek zdravljenja – izvedensko mnenje iz drugega postopka – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – načelo kontradiktornosti – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
Terjatev nadomestila iz naslova bolnišničnih in bolniških dni je, ob odsotnosti posebne določbe v splošnih pogojih, ki bi določala drugače, skladno z oblikovano sodno prakso nastala v trenutku, ko se je bolnišnično zdravljenje oziroma bolniški stalež zaključil.
Sodna praksa uporabo izvedenskega mnenja iz drugega postopka, če ni soglasja strank, dopušča le v izjemnih primerih, če ni kršena pravica stranke do kontradiktornega postopka in je imela možnost sodelovati pri izvedbi tega dokaza, postavljati vprašanja izvedencu, se izjaviti o rezultatih dokazovanja ter podati svoja pravna naziranja.
minimalen trk vozil – nihajna poškodba vratne hrbtenice – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina za strah – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – pravica do povračila škode – odločitev o stroških postopka – uspeh strank – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini – stroški izvedenca
Pravilno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, temelječe na sodni praksi v podobnih škodnih primerih, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca.
Glede na to, da leasing obroke za stanovanjsko hišo nihče ni plačeval, da tožena stranka nima nikakršne evidence v svoji dokumentaciji o plačilu provizije in leasing obrokov, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da dogovor ni bil sklenjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079625
OZ člen 924, 924/1, 937, 937/2.
zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - kasko zavarovanje - obročno plačevanje premije - plačilo premije po sklenitvi pogodbe - prometna nesreča - obveznost izplačila zavarovalnine - dan začetka zavarovanja - odmik pogodbe od zakonskih določb
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe, začne obveznost zavarovalnice teči na dan, v pogodbi določen kot dan začetek zavarovanja.
S pritožbenimi trditvami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo klavzule, navedene na polici, iz katere izhaja, da šteje dogovor o obročnem plačilu premije z zapadlostjo obroka po datumu sklenitve zavarovalne police za dogovor o takojšnjem plačilu prvega obroka premije, tožena stranka ne more uspeti. Zavarovalna pogodba se sme odmakniti samo od tistih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo, zato je sklicevanje na avtonomijo urejanja pogodbenih razmerij neutemeljeno.
prodaja premoženja - stečajni postopek - način prodaje - solidarni dolžnik - porok - poroštvo - stečajni postopek zoper poroka
Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti opravlja svoje naloge in pristojnosti zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog. Temeljni interes vsakega upnika je čimhitrejše in čimboljše poplačilo njegovih terjatev. Zato morajo biti aktivnosti upravitelja usmerjene v čimhitrejše unovčenje premoženja stečajnega dolžnika. Izpodbijani sklep ob povedanem ni preuranjen, očitki pritožnika, da ni razumljivo, zakaj upraviteljica tako hiti s prodajo, pa so neutemeljeni.
V primeru solidarnega poroštva porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Za poplačilo svoje terjatve se lahko posluži tudi stečajnega postopka zoper poroka.
Glede na tožnikovo trditveno podlago ta v svojih trditvah prihaja v nasprotje, saj je v tožbi (in predlogu za izdajo začasne odredbe) navajal, da zaradi invalidnosti niti ne sme delati, medtem ko v pritožbi zatrjuje, da ne more delati zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, še vedno pa je prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sklepu prvega sodišča, da pritožnik svoje terjatve ni izkazal niti s stopnjo verjetnosti.
Tožnik je ob vlaganju tu obravnavane tožbe glede pasivne legitimacije na videz sledil stališču tukajšnjega pritožbenega sodišča z dne 18. 9. 2013, ki se je sicer izkazalo za napačno, a v resnici svojega tožbenega zahtevka ni spremenil, saj je ta še vedno ostal naperjen le zoper prvega toženca. Ostali so kot toženci le navedeni tako v tožbi kot v uvodu izpodbijane sodbe, čeprav v resnici sploh niso toženi, saj po zahtevku ne bi bili zavezani. Navedeno pomeni, da so tudi stranke predmetnega in predhodnega postopka iste.
izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - ustavitev postopka
Tožnik je vabilo za narok z dne 16. 6. 2016 sprejel pravočasno, svojega izostanka ni opravičil. Zato so bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 282. člena ZPP, na podlagi katerega je, ob dejstvu, da sta bili pravdni stranki pravilno in pravočasno vabljeni na narok z dne 16. 6. 2016, svojega izostanka pa nista opravičili, štelo tožbo za umaknjeno in postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-1(1), 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – trditveno in dokazno breme upnika – informativni dokaz
Upnikova dolžnost je, da v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti navede dejstva, ki ga utemeljujejo in da zanje ponudi dokaze. Vendar pa je mogoče od njega zahtevati le, da postavi tiste trditve, ki sodijo v njegovo zaznavno območje, upoštevati pa je treba tudi, ali dolžnikove navedbe zahtevajo konkretizacijo že podanih upnikovih navedb. Vsekakor morajo upnikove navedbe dolžniku omogočati, da razpozna, katero konkretno življenjsko dogajanje zadevajo in mu tako omogočiti preverjanje resničnosti zatrjevanih dejstev.
V situacijah, ko gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena substanciranja njenih trditev. V takšnih primerih je dovoljena tudi uporaba informativnih dokazov. Prav tako ni videti razumnega razloga, da bi od stranke (v tem primeru upnika) zahtevali vedenje o vseh podrobnostih dejanskega stanja, ki ga mora sicer zatrjevati.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – vložitev tožbe – končna odločitev – odločitev o vseh zahtevkih – pospešitvena pravna sredstva – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog
Naziranje sodišča prve stopnje, da je moč tožbo na plačilo odškodnine (za nepremoženjsko škodo) zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v skladu z določbami ZVPSBNO) vložiti, ko je bilo v zadevi, v zvezi s katero je vložena, odločeno o vseh zahtevkih, oziroma ko je ta zaključena v celoti, je pravilno. Razlog za to pa se skriva v okoliščini, da je moč (po sami naravi stvari) takšno (enotno) odškodnino prisojati zgolj glede na (vse) okoliščine posameznega v celoti zaključenega postopka (zadeve).
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 142, 142/4, 343, 343/2, 346.
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov – upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Prepozne pritožbe ni bilo mogoče upoštevati niti po tretjem odstavku 173. člena ZD, saj iz vloženih odgovorov pritožničinih sodedičev izhaja, da bi posegla v njihove pravice.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0079608
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 308, 308/2. SPZ člen 192, 192/1, 194, 196, 196/2, 199, 199/1, 199/2. OZ člen 225, 225/1.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - zavarovane terjatve - zemljiško pismo - sporazum o zavarovanju terjatve s hipoteko - izvršilni naslov - upravičeni imetnik zemljiškega pisma - lastnik obremenjene nepremičnine - poplačilo v stečajnem postopku - vrednostni papir po odredbi - pravo vrednostnih papirjev - pravica do papirja - pravica iz papirja - upravičeno imetništvo - zakonitost prenosa - nepretrgana vrsta indosamentov - indosament stečajnega dolžnika - prerekana terjatev - prerekana ločitvena pravica - razlog prerekanja
Zemljiško pismo je izvršilni naslov, vendar le, če izkazuje, da gre za upravičenega imetnika tega vrednostnega papirja. Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Le upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo v stečajnem postopku zaradi plačila zemljiškega pisma.
Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije (izročitve) in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov.
V predloženem notarskem zapisu je izrecno navedeno, da pogodbeni stranki soglašata oziroma pristajata na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer pridobi ta notarski zapis moč neposredno izvršljive listine.
Razlog prerekanja ne spremeni dejstva, da terjatve in ločitvene pravice temeljijo na izvršilnih naslovih oziroma je ločitvena pravica upnika V. D. vpisana tudi v zemljiško knjigo.
postopek osebnega stečaja - načrt razdelitve - poznejša razdelitev - ugovor proti načrtu končne razdelitve - izpodbijanje pravilnosti posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev - razdelitev določene stečajne mase - neunovčljivo premoženje - premoženje, ki ga noče prevzeti nobeden od upnikov - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - ugovor zoper načrt razdelitve določenega premoženja, ki bo ostalo stečajnemu dolžniku
Iz vsebine ugovora izhaja, da gre za ugovor proti načrtu končne razdelitve z dne 25. 4. 2016, v okviru katerega se lahko izpodbija tudi pravilnost posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je predložen hkrati z načrtom razdelitve, če ta ni v skladu s končnim seznamom preizkušenih terjatev, ki je bil del sklepa oziroma sklepov o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, ter če ta ne upošteva pravilnega izida postopkov v zvezi z napotitvami in spremembami pogojnih terjatev v nepogojne (če seveda o čem takem še ni bilo odločeno pri prejšnjih razdelitvah), torej če ta ni sestavljen v skladu z 72. členom ZFPPIPP.
V postopku osebnega stečaja je tako, da premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti nobeden od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku - fizični osebi, ki v nasprotju s pravno osebo po končanju stečajnega postopka ne preneha obstajati, zato je še nadalje lahko nosilec pravic oziroma lastnik premoženja.
Pravila, ki veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno. Zato je lahko v primeru, ko premoženja ni mogoče unovčiti, smiselno, da se že prej razčisti, katero premoženje se ne bo več unovčevalo, temveč se bo razdelilo upnikom, če pa ti ne dajo soglasja za njegov prevzem, pa ostane stečajnemu dolžniku. V takem primeru je smiselno, da se o ugovorih zoper načrt razdelitve določenega premoženja, ki bo ostalo stečajnemu dolžniku, odloči že pred končno razdelitvijo, ki je na vrsti šele po unovčenju vse stečajne mase.
ZZK-1 člen 48, 48/2, 124, 148, 149.. ZDavP-2 člen 111, 111/2, 117a, 117a/1.
predznamba zastavne pravice - sklep davčnega organa - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo - načelo formalnosti
Davčni organ lahko zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, tudi kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. S sklepom o zavarovanju davčni organ lahko odredi med drugim tudi predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (drugi odstavek 111. člena in prvi odstavek 117.a člena ZDavP-2). V dveh mesecih po izvršljivosti odločbe mora davčni organ predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Predlagateljica je za davčni organ vložila zemljiškoknjižni predlog na podlagi listine z dne 1.6.2015, dokončne inšpekcijske odločbe, izdane v davčnem postopku, v katerem je bila predlagana in na podlagi tam izdanega sklepa vpisana predznamba zastavne pravice. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je pravilno odločila, da vpis ni dovoljen, glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi z opozorilom, da se lahko predznamovana pravica pridobi le v obsegu, v katerem je upravičena glede na drugi odstavek 48. člena ZZK-1.