V kolikor gre za vsebinsko pomanjkljivost, ko prijava ne vsebuje dejstev in dokazov, se zanjo ne uporabijo pravila o nepopolnih vlogah, pač pa upniku grozi, da ga bodo zaradi tega bremenili stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila prerekana.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – obveznosti stečajnega dolžnika – sporočanje spremembe naslova – redna mesečna poročila – neizpolnjevanje obveznosti
Da lahko upravitelj opravlja nadzor nad stečajnim dolžnikom, potrebuje tako (pravilne) podatke o njegovem naslovu kot tudi redna mesečna poročila. Če z dolžnikom ne more vzpostaviti kontakta, nadzora pač ne more opravljati.
Vodilo upravitelju pri opravljanju teh nalog in pristojnosti je varovanje in uresničitev interesov upnikov. Zato mu je tudi naloženo, da v postopku odpusta obveznosti nadzoruje stečajnega dolžnika. Pri tem je treba upoštevati, da je odpust obveznosti globok poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave Republike Slovenije. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten (z odpustom neplačanih obveznosti), vendar pa je treba pri tem paziti, da do odpusta obveznosti pridejo le dolžniki, ki ravnajo vestno in skrbno ter izpolnjujejo vse svoje obveznosti. Ravnati je treba restriktivno, torej ozko.
Če se je dolžnica poučila o zakonski možnosti, da je mogoč odpust obveznosti, je bila prav tako njena dolžnost, da se pouči tudi o tem, kakšne dolžnosti ima v zvezi s tem, saj vsaka pravica za samo nosi tudi določene dolžnosti. Le tako bi izkazala potrebno skrbnost, ki bi jo upravičevala do pravne dobrote odpusta obveznosti. Neskrbnemu dolžniku, ki ne izpolnjuje niti minimuma svojih obveznosti, pa zakon ne daje pravice do odpusta obveznosti.
Tudi če je dolžnica vse svoje obveznosti do zavoda redno izpolnjevala, to samo po sebi še ne pomeni rednega izpolnjevanja obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem. Pomembno je tudi to, da so aktivnosti Zavoda za zaposlovanje usmerjene v zaposlitev nezaposlenega, da si bo lahko zagotovil sredstva za preživljanje. V postopku osebnega stečaja pa je pomembno predvsem to, da stečajni dolžnik tudi zagotovi vsaj delna sredstva za poplačilo upnikov oziroma da vsaj izkaže, da si je za to resno prizadeval. Tega pa z neaktivnostjo, ko upravitelju niti ne poroča o tem, kaj vse je za to storil, pač ne more izkazati.
Dolžnik je tisti, ki mora paziti na redno izpolnjevanje svojih obveznosti, sicer mora prevzeti tudi posledice svoje neaktivnosti. Dolžnica ni izpolnila niti minimuma svojih obveznosti, zato je pravilen zaključek, da ni dopustno, da bi se kljub temu poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine tako, da bi bile stečajni dolžnici njene obveznosti odpuščene.
subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - prerekanje lastništva stanovanja - spor o lastninski pravici med toženko in zemljiškoknjižnim lastnikom stanovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga glede prehoda lastninske pravice na toženko - neobstoj pasivne stvarne legitimacije
Samo dejstvo, da je med toženko in zemljiškoknjižno lastnico stanovanja v teku pravdni postopek glede lastninske pravice na predmetnem stanovanju, še ne pomeni, da je toženka lastnica predmetnega stanovanja.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – vložitev tožbe – končna odločitev – odločitev o vseh zahtevkih – pospešitvena pravna sredstva – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog
Naziranje sodišča prve stopnje, da je moč tožbo na plačilo odškodnine (za nepremoženjsko škodo) zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v skladu z določbami ZVPSBNO) vložiti, ko je bilo v zadevi, v zvezi s katero je vložena, odločeno o vseh zahtevkih, oziroma ko je ta zaključena v celoti, je pravilno. Razlog za to pa se skriva v okoliščini, da je moč (po sami naravi stvari) takšno (enotno) odškodnino prisojati zgolj glede na (vse) okoliščine posameznega v celoti zaključenega postopka (zadeve).
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznega predloga - sklepčnost ugovornih navedb tožene stranke - višina zahtevka - obračun števila ur - specifikacija računov - razlogi sodbe o višini zahtevka
V vlogi, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo in nato v vlogi, s katero je odgovorila na navedbe tožene stranke v njeni vlogi, je na ugovorne navedbe tožene stranke konkretizirano odgovorila in v dokaz svojih trditev predlagala tudi ustrezne dokaze. Sodišče prve stopnje je zato, upoštevaje izostanek tožene stranke in z njene strani predlagane priče na naroku za glavno obravnavo, kar v pritožbenem postopku ni sporno, pravilno zaključilo, da iz priloženih listinskih dokazov ter izpovedi zaslišane tožeče stranke izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 142, 142/4, 343, 343/2, 346.
prepozna pritožba – vročitev s fikcijo – načelno pravno mnenje – štetje rokov – upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Prepozne pritožbe ni bilo mogoče upoštevati niti po tretjem odstavku 173. člena ZD, saj iz vloženih odgovorov pritožničinih sodedičev izhaja, da bi posegla v njihove pravice.
izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo - domneva umika tožbe - ustavitev postopka
Tožnik je vabilo za narok z dne 16. 6. 2016 sprejel pravočasno, svojega izostanka ni opravičil. Zato so bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 282. člena ZPP, na podlagi katerega je, ob dejstvu, da sta bili pravdni stranki pravilno in pravočasno vabljeni na narok z dne 16. 6. 2016, svojega izostanka pa nista opravičili, štelo tožbo za umaknjeno in postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).
ZZK-1 člen 48, 48/2, 124, 148, 149.. ZDavP-2 člen 111, 111/2, 117a, 117a/1.
predznamba zastavne pravice - sklep davčnega organa - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo - načelo formalnosti
Davčni organ lahko zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, tudi kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. S sklepom o zavarovanju davčni organ lahko odredi med drugim tudi predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (drugi odstavek 111. člena in prvi odstavek 117.a člena ZDavP-2). V dveh mesecih po izvršljivosti odločbe mora davčni organ predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Predlagateljica je za davčni organ vložila zemljiškoknjižni predlog na podlagi listine z dne 1.6.2015, dokončne inšpekcijske odločbe, izdane v davčnem postopku, v katerem je bila predlagana in na podlagi tam izdanega sklepa vpisana predznamba zastavne pravice. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je pravilno odločila, da vpis ni dovoljen, glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi z opozorilom, da se lahko predznamovana pravica pridobi le v obsegu, v katerem je upravičena glede na drugi odstavek 48. člena ZZK-1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – pogodba o zaposlitvi za določen čas - vodilni delavec – mirovanje pravic – direktor – razrešitev s funkcije – razlog nesposobnosti – krivdni razlog – odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pravno zmotno je stališče, da je sklep uprave tožene stranke o razrešitvi tožnika iz vodilnega delovnega mesta zakonit razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za to delovno mesto. Pogodba o zaposlitvi tožnika za delovno mesto izvršnega direktorja bi lahko zakonito prenehala le, če bi tožena stranka po razrešitvi tožniku tudi podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil tožnik vodilni delavec, in ne poslovodni delavec, za katere ZDR-1 predvideva tudi drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi od tistih, navedenih v zakonu, pravdni stranki nista mogli zakonito dogovoriti drugačnega načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi od tistih, določenih v ZDR-1. Razrešitev tožnika torej ni mogla biti podlaga za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je bil zakonito razrešen s funkcije vodilnega delavca. Tak pravni položaj, ob upoštevanju specifike sklenjene pogodbe o zaposlitvi za vodilno delovno mesto po 74. členu ZDR-1 pomeni, da reintegracija na to delovno mesto ni več mogoča oziroma dopustna. Zaradi tega je tožnik upravičen (le) do odškodnine oziroma reparacije v višini plače, ki bi jo prejel, če mu pogodba o zaposlitvi za vodilno delovno mesto ne bi nezakonito prenehala.
žaljiva obdolžitev – razžalitev – naklep – namen zaničevanja
Če zagovornik obdolženca pred začetkom glavne obravnave na tiskovni konferenci ugotovi in dokaže, da je nosilni dokazni vir za storitev kaznivega dejanja v obrazložitvi obtožnega predloga predstavljen kot resničen, čeprav ni, potem ni dopusten sklep, da je zagovornik s tem storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Iz dejstvenega opisa kaznivega dejanja in zagovornikovega načina podajanja informacij na tiskovni konferenci pa prav tako ni mogoče sklepati, da je bil zagovornik do vložnice obtožnega predloga zaničljiv.
V četrtem odstavku 118. člena SPZ ni določeno „pooblastilo za vlaganje izvršbe v imenu etažnih lastnikov“. Upravnik vodi sredstva računa rezervnega sklada, z njimi gospodari, etažnega lastnika, ki ne vplača svojega prispevka, pa je dolžan pisno pozvati k plačilu (četrti odstavek 118. in šesti odstavek 119. člena SPZ). Upravnik lahko v imenu ostalih etažnih lastnikov vloži tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika (peta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ, na katero se sklicuje že sodišče prve stopnje). Upravnik le upravlja sredstva rezervnega sklada, ki predstavljajo skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so le etažni lastniki aktivno legitimirani za izterjavo vplačil v rezervni sklad. To so v obravnavani zadevi tudi upoštevali in vložili tožbo, pri čemer jih je po posebnem zakonskem pooblastilu iz 118. člena SPZ upravičen zastopati upravnik, in sicer v njihovem imenu in na njihov račun.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 91, 91/3, 114, 114/1, 114/2, 114/2-2. ZDR člen 90, 90/3, 114. ZKolP člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – starejši delavec
Pri priznanju pravic delavcem, ki jim delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, praviloma ni mogoče izključiti določb kolektivnih pogodb v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ki so bile sprejete še v času veljavnosti ZDR. Izključiti je potrebno le tiste določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s kogentnimi določbami ZDR-1 oziroma določajo manj pravic kot zakon. Med te ne spada določba podjetniške kolektivne pogodbe (PKP), ki v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDR-1 in 4. členom ZKolP določa za starejše delavce ugodnejšo zaščito pred odpovedjo. V 114. členu PKP je določeno, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev.
Tožnik je bil izvzet iz posebnega varstva pred odpovedjo po določbi 114. člena ZDR-1, ne pa po določbi 114. člena PKP, ki je v času sporne odpovedi še vedno veljala. S tožnikovega vidika določba 114. člena PKP dejansko pomeni dodatno zaščito pred odpovedjo. ZDR-1 ni razveljavil ugodnejših določb veljavnih kolektivnih pogodb. Poleg tega določba 114. člena PKP ni v nasprotju z ZDR-1 niti ni bila spremenjena po postopku, določenem v 212. členu PKP. Ker tožnik ni podal pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 114. členu PKP, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Strošek priključkov na vodovodno napeljavo je toženka dolžna plačati ne glede na to, ali vodo dejansko uporablja ali ne, in sicer na podlagi 26. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.
Tožnica kot upravnik nastopa le kot prerazdeljevalec računa, ki ga prejme od dobavitelja, in ne določa sama cene stroškov priključkov.
Pritožnica sicer v pritožbi navaja, da podatki za leto 2015 niso relevanten kriterij za oceno plačilne sposobnosti, ker so tekoči podatki poslovanja bistveno slabši in ne omogočajo plačila sodne takse, vendar so v prvostopenjskem postopku izostale trditve o navedenem poslabšanju s konkretnimi podatki, ki bi utemeljevali sklepanje o bistvenem poslabšanju poslovanja pritožnice in ogrozitvi njene dejavnosti v primeru plačila sodne takse.
Pritožnica v pritožbi zmotno meni, da je glede na taksno oprostitev preostalih pritožnikov dolžna plačati le sorazmerno manjši del sodne takse.
Po 397. členu OZ sicer z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom prenehajo obveznosti tudi drugim dolžnikom; če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti.
Po izrecni določbi 14. člena ZST-1 pa je sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks v korist le tistemu, ki mu je s sklepom priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo; če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, pa mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.
Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da gre v obravnavanem primeru toženih strank za materialno in ne za formalno sosporništvo. Torej izjema za neuporabo 14. člena ZST-1 ni podana. Ker gre za plačilo sodne takse, je v koliziji večih predpisov treba kot specialen predpis uporabiti predpis, ki specialno področje ureja. V obravnavanem primeru je torej glede plačila sodne takse kot specialen predpis treba uporabiti določbo 14. člena ZST-1 (in ne določbe 397. člena OZ, ki govori v prid stališču pritožnice o sorazmernem zmanjšanju obveznosti solidarnih dolžnikov).
spor majhne vrednosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog
Pritožbeni očitki, da je sodišče spregledalo vsebino popisa z dne 9.10.2013, da ni navedlo, kdaj naj bi bila storitev tožene stranke opravljena, da se je oprlo na dokaz (popis ur z dne 9.10.2013), na katerega se ne bi smelo opreti, ker naj bi bil prirejen za potrebe tega postopka, in da iz dopisa z dne 20.6.2014 izhaja, da je tožeča stranka ugovarjala vtoževanemu računu, čeprav je sodišče zapisalo, da mu ni ugovarjala, predstavljajo grajanje popolnosti in pravilnosti ugotovljenega stanja. Slednje pa ne more biti predmet pritožbene presoje v sporu majhne vrednosti.
oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – vrednost osebnega avtomobila – zaščitena kmetija – površina stanovanja – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
Primerjava višine mesečnega dohodka z višino sodne takse za tožbo pokaže, da slednja predstavlja več kot trikratnik njunega mesečnega dohodka, ter ob upoštevanju, da so nepremičnine del zaščitene kmetije, zato njihova delna prodaja ni mogoča, na eni strani, ter na drugi strani visoko vrednost osebnega avtomobila in visok presežek površine stanovanja nad površino primernega stanovanja, upravičuje zaključek, da bi bila s plačilom sodne takse za tožbo v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživljata, kar narekuje delno oprostitev plačila sodne takse.
Toženka je po podatkih spisa umrla. S smrtjo stranke pravica zakonitega zastopanja preneha. Ker začasna zastopnica ni bila toženkina pooblaščenka, nima pravice do pritožbe, čeprav ji je sodišče vročilo izpodbijano sodbo. V imenu toženkinih dedičev bi se lahko pritožila le, če bi predložila njihovo pooblastilo za zastopanje v tej pravdi.