Toženka je po podatkih spisa umrla. S smrtjo stranke pravica zakonitega zastopanja preneha. Ker začasna zastopnica ni bila toženkina pooblaščenka, nima pravice do pritožbe, čeprav ji je sodišče vročilo izpodbijano sodbo. V imenu toženkinih dedičev bi se lahko pritožila le, če bi predložila njihovo pooblastilo za zastopanje v tej pravdi.
oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – vrednost osebnega avtomobila – zaščitena kmetija – površina stanovanja – sprememba odločitve pred sodiščem druge stopnje
Primerjava višine mesečnega dohodka z višino sodne takse za tožbo pokaže, da slednja predstavlja več kot trikratnik njunega mesečnega dohodka, ter ob upoštevanju, da so nepremičnine del zaščitene kmetije, zato njihova delna prodaja ni mogoča, na eni strani, ter na drugi strani visoko vrednost osebnega avtomobila in visok presežek površine stanovanja nad površino primernega stanovanja, upravičuje zaključek, da bi bila s plačilom sodne takse za tožbo v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživljata, kar narekuje delno oprostitev plačila sodne takse.
zavrženje pritožbe – podpis pritožbe – pravna oseba
Z izpodbijanim sklepom je bila zavržena pritožba, ker iz nje ni bilo razvidno, da jo je podpisala oseba, ki je upravičena za zastopanje toženca kot pravne osebe. Stališče je pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSK0006836
ZMZPP člen 53, 53/2, 64, 67, 67/1, 67/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
ugotovitev skupnega premoženja zakoncev in deleža na njem - nasprotna tožba - skupno premoženje v tujini - jurisdikcija slovenskega sodišča
Ker gre za spor v zvezi s skupnim premoženjem, je sodišče pri presoji jurisdikcije pravilno izhajalo iz določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Kar se tiče v nasprotni tožbi zajetega premoženja v Sloveniji, je na podlagi določb 64. in prvega odstavka 67. člena ZMZPP nedvomno podana jurisdikcija slovenskega sodišča. Ni sporno, da zahtevek na ugotovitev, da v skupno premoženje spada tudi premoženje v tujini, ni bil postavljen. Toženka se ni zavzemala za to, da sta deleža strank na skupnem premoženju kot celoti (upoštevaje premoženje v Sloveniji in Italiji) različna. Sodišču neutemeljeno očita kršitve iz razloga, ker se ni ukvarjalo s premoženjem strank v Italiji.
Toženka zmotno meni, da je bila kršena pravica do odgovora na nasprotno tožbo. Sodna praksa dopušča zahtevke, ki merijo na civilno delitev premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V konkretni zadevi je taka ugotovljena okoliščina dejstvo, da je toženka v znatnem delu brez soglasja tožnika razpolagala s skupnim premoženjem. Poleg tega iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi toženka v dosedanjem postopku nasprotovala civilni delitvi v pravdi.
vrednost spora – ugovor stranke – določitev po uradni dolžnosti
Po prvem odstavku 31. člena ZST-1 mora sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določiti pravo vrednost spora, če se pojavi utemeljen sum, da jo je stranka ocenila prenizko. Sodišče določi pravo vrednost za plačilo stranke tudi na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna.
ZSVarPre člen 27, 28, 28/2, 28/2-11, 29, 31, 31/1, 31/2, 35, 66, 66/3. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZUPJS člen 29, 30.
denarna socialna pomoč - razlogi za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči – izključitveni razlog z izjemama – krivdni razlog
V 28. členu ZSVarPre so določeni krivdni razlogi, ki onemogočajo priznanje denarne socialne pomoči, med drugim je v 11. točki kot krivdni razlog navedena izguba sredstev za preživljanje oz. kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je oseba sama vplivala. V 29. členu ZSVarPre je določeno, kdaj se krivdni razlogi lahko izključijo. V prvem odstavku je posebej določeno, da se, ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona, v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanju upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neopravičenega prenehanja izvrševanja dogovora. Tožnik je z odsvojitvijo svoje nepremičnine izpolnil ravnanje opredeljeno v 11. točki drugega odstavka 28. člena ZSVarPre, in sicer tako s prodajo nepremičnine kot tudi s porabo prejete kupnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – reparacija – plača – nadomestilo plače
Tožena stranka je tožnici podala nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je tožnica upravičena do popolne odškodnine na podlagi določil 169. člena OZ. Tožena stranka je dolžna tožnici izplačati nadomestilo plače v višini, kot bi ga tožnica prejemala, če ne bi bilo nezakonite odpovedi.
ZFPPIPP člen 21, 160, 160/2, 213, 213/1, 213/1-2. OZ člen 299, 299/1, 313.
plača – plačilo za delo – prisilna poravnana – prednostna terjatev – odločitev o pravdnih stroških – zakonske zamudne obresti – paricijski rok
ZFPPIPP v 21. členu določa prednostne, podrejene in navadne terjatve, pri čemer so med drugim prednostne terjatve plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred pričetkom postopka insolventnosti, torej tudi zahtevani dve plači pred začetkom postopka prisilne poravnave. Po drugem odstavku 160. člena ZFPPIPP začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za prednostne terjatve.
Stroškovni izrek je ustrezno oblikovan. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati pravdne stroške v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti (to je od naslednjega dne po poteku 15-dnevnega roka) do plačila, pod izvršbo. Zmotno je stališče tožene stranke, da rok za prostovoljno plačilo pravdnih stroškov ne more poteči pred pravnomočnostjo odločitve o stroških. Po načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS je rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP, hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. člena OZ. Če zavezanec stroškov postopka v tem roku ne povrne, pride v zamudo in poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.
V 1. odstavku 82. člena ZPIZ-2 je določeno, da ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom ter invalid II. kategorije do dopolnjenega 50 leta starosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega. To določbo je treba pravilno razlagati tako, da je zaradi časovne in stvarnih razbremenitev mogoče tudi invalidu III. kategorije priznati pravico do krajšega delovnega časa od polnega tudi z upoštevanjem stvarnih razbremenitev.
Vložnik je bil s sklepom pozvan, da nejasno in nerazumljivo vlogo predloži v slovenskem jeziku ter jo hkrati dopolni in popravi tako, da jo označi kot tožbo, navede toženo stranko s popolnim nazivom in naslovom, postavi jasen in določen tožbeni zahtevek in predloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali overjenem prevodu. Opozorjen je bil na možnost uveljavljanja brezplačne pravne pomoči ter na pravne posledice, če vloga v odrejenem roku ne bo vrnjena popravljena in dopolnjena tako, da jo bo mogoče obravnavati po vsebini. Vloga v odrejenem roku ni bila vrnjena popravljena niti dopolnjena v skladu s pozivom sodišča. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki na področju oglasnega trženja. Tožena stranka ji je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega in organizacijskega razloga. Ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je izkazan, ker je tožena stranka prišla v težko finančno in gospodarsko situacijo zaradi upada branosti in prodaje edicij, zlasti pa zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova prodaje oglasnega prostora. Predsednik uprave je sprejel sklep, da je treba zaradi obstoja poslovnega razloga na področju oglasnega trženja sprejeti ukrepe na področju stroškov dela tako, da se zmanjša število zaposlenih, kar predstavlja organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je delavce, ki opravljajo delo, povezano s trženjem oglasnega prostora, zakonito primerjala med seboj na podlagi doseženega delovnega rezultata, pri čemer je upoštevala odsotnosti z dela, in odpoved podala delavcema, ki sta dosegla najslabši rezultat.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – delovni invalid III. kategorije – vdovska pokojnina
Dejstvo, da je tožnica uveljavljala pravico do vdovske pokojnine, ne pomeni, da se je s tem odrekla morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. pravici do starostne pokojnine, ko bodo izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ali pa pravici do invalidske pokojnine. Glede uporabe 109. člena ZPIZ-2 je namreč potrebno izhajati iz 4. člena tega zakona, v katerem je določeno, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki tudi ne zastarajo. Tožnica ima ustrezno zakonsko podlago, da uveljavlja nove pravice iz invalidskega zavarovanja, torej pravico do invalidske pokojnine in v primeru, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, opravi tudi izbiro, katero od pokojnin bo uživala.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 14. Pravilnik o napredovanju delavcev v zdravstvu člen 6. OZ člen 86, 191.
vračilo preveč izplačanih plač – javni uslužbenci – kombinirano delo – medicinske sestre – upoštevanje napredovanj – ničnost pogodbe o zaposlitvi
Delovno mesto „diplomirana medicinska sestra v C.“ je uvrščeno v 33. plačni razred. Toženi stranki pa je bil (za 80 % delovne obveznosti) določen 35. plačni razred. Kot izhodišče je bil namreč upoštevan 33. plačni razred tega delovnega mesta, od katerega je tožeča stranka, v skladu s 14. členom ZSPJS, zaradi nedoseganja zahtevane izobrazbe odštela dva plačna razreda, nato pa v nasprotju z ZSPJS prištela še štiri napredovanja, ki jih je tožena stranka pridobila na delovnem mestu srednje medicinske sestre. Tožena stranka bi torej morala biti uvrščena na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre v C. v 31. plačni razred. Zato tožeča stranka utemeljeno zahteva vrnitev preveč izplačanih plač.
Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „mehanik“ in mu ponudila zaposlitev na delovnem mestu „voznik specialnega komunalnega vozila“. V obrazložitvi odpovedi je navedla, da je posodobila avtopark, zaradi česar je bilo v avtomehanični delavnici manj opravil za popravilo vozil in tako ne potrebuje treh mehanikov, pač pa samo dva, pri čemer je tudi delo enega mehanika porazdelila na ostale mehanike, posamične zadolžitve pa razdelila na druge enote. Sodišče se nima pravice spuščati v presojo organiziranosti dela pri toženi stranki, saj je to v avtonomni pristojnosti delodajalca. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – svoj poklic – dejanski pogoji dela
Po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Glede na tako določeno definicijo svojega poklica se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec razporejen pred nastankom invalidnosti, oziroma tisto delo, ki je določeno v pogodbi o zaposlitvi, in ga je zavarovanec dejansko opravljal. Poleg tega pa tudi vsa druga dela, za katera ima strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in izkušnje.
Za pravilno oceno invalidnosti v skladu s 60. členom ZPIZ-1 so med drugim odločilnega pomena pravilno in popolno ugotovljeni dejanski pogoji dela na delovnem mestu, na katero se ocenjuje invalidnost. Sodno izvedensko mnenje ni podano glede na dejanske pogoje dela na delovnem mestu delovodska opravila, glede katerih je tožnik zatrjeval in izpovedal, da niso povsem takšni, kot izhajajo iz opisa delovnega mesta na obrazcu DD-1. Izvedensko mnenje zato ni popolno niti prepričljivo.
ravnatelj – razrešitev s funkcije – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zaslišanje pravdnih strank – pravica do izjave – bistvena kršitev določb postopka – možnost obravnavanja
Če sodišče prve stopnje brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožnika v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njegove pravice do dokaza, zato je podana absolutno bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po ugotovitvi, da višina vtoževane terjatve ne presega višine podedovanega premoženja toženca, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo ob pravilni uporabi 275. člena OZ in 142. člena ZD.
Ker je bila terjatev cedirana po zapadlosti, je prešla na tožečo stranko skupaj z zamudnimi obrestmi kot stransko pravico (prvi odstavek 418. člena OZ v zvezi z 275. členom OZ).
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 22/2. ZPIZ-2 člen 27, 27/3.
starostna pokojnina – sorazmerni del starostne pokojnine – sporazum z Bosno – pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine
Tožnik v obravnavanem obdobju ni dopolnil starosti, določene v 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2, zato ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Odločanje o sporni pokojninski dajatvi, na podlagi naknadno izpolnjenih pogojev, je lahko predmet novega predsodnega upravnega postopka.
ZZVZZ člen 80, 81. ZPP člen 213, 213/2, 287, 339, 339/2, 339/2-14. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - brezposelni zavarovanci
Tožnica je bila v spornem obdobju prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve, zato je presoja njene zmožnosti za delo širša kot v primeru, ko gre za vprašanje začasne nezmožnosti za delo na konkretnem delovnem mestu. Ker kljub ugotovljenim zdravstvenim težavam ni bila začasno nezmožna za delo, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kršil svoje delovnopravne obveznosti, ker v zamrzovalnico trgovine blaga ni vrnil ob ustrezni temperaturi, kar je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke in običajnim potekom dela. Zato je bil podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.