sporazum o varstvu in vzgoji otrok - veljavnost sporazuma - pravnomočna sodna odločba
Predhoden dogovor pravdnih strank, ki je bil 16.1.2002 sklenjen pred CSD, nima od izdaje sodbe dalje več nobene pravne veljave. Četudi so imeli sporazumi, sklenjeni v skladu s tedaj veljavnim 105. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 64/2001; ZZZDR-B), glede preživnine moč izvršilnega naslova (130. člen ZZZDR-B), tak sporazum ne more soobstajati s sodbo, ki je bila kasneje izdana glede istih vprašanj. Sodba bi torej nadomeščala dogovor tudi v primeru, če to sploh ne bi bilo izrecno rečeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je bila sodna poravnava sklenjena pred istim sodiščem, ki je pristojno za odločanje o zahtevku za njeno izpodbijanje, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja
Na nejasnost opisa kaznivega dejanja po 2. odstavku 133. člena KZ ne vpliva, če je v njem zgolj navedeno, da je obsojenec oškodovanca porezal z ostrim predmetom, s katerim se lahko telo hudo telesno poškoduje. Natančnejša opredelitev oziroma identifikacija predmeta storitve kaznivega dejanja v konkretnem primeru ni potrebna, saj je ta zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja opredeljen tudi kot "drugo sredstvo, s katerim se telo lahko hudo telesno poškoduje ali zdravje hudo okvari".
prodajna pogodba - darilna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravice in obveznosti strank pogodbe - položaj tretjih oseb - pravni nasledniki - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija
Pogodba praviloma ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenimi strankami. Tožnica ni stranka prodajne pogodbe, toženka pa ni stranka darilne pogodbe. Tudi povezave prodajne in darilne pogodbe tožnici ne daje aktivne legitimacije za zahtevek do toženke za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini
gradbeno dovoljenje - objekt v območju zavarovanega območja - kulturni spomenik - dopustnost posegov v prostor
Območje K.L. je kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (1. člen ZKL) in posegi v to območje so dopustni zgolj v primerih in pod pogoji, kot jih določa ZKL.
upravni spor - pritožba - nedovoljena pritožba - vlagatelj pritožbe - prvostopni upravni organ
Ker je v upravnem sporu izpodbijana odločba upravnega organa druge stopnje, bi imel pravico vložiti pritožbo le upravni organ druge stopnje kot tožena stranka, ne pa prvostopni upravni organ. Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (1. odstavek 343. člena ZPP), je na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 16. in 68. členom ZUS pritožbo upravnega organa prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo vrhovno sodišče kot sodišče druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - trajnejše pogodbeno razmerje stranke s sodiščem - objektivna nepristranskost
Trajnejše pogodbeno razmerje stranke s sodiščem za opravljanje čiščenja na sodišču lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti tega sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu, v katerem je stranka trajnejši pogodbenik sodišča.
Storilec kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po 2. odstavku 234. člena KZ je lahko tako lastnik v vlogi dolžnika kot tudi druga oseba na odgovornem mestu v zadolženi dolžnikovi pravni osebi.
razlastitev - odškodnina za odvzeto zemljišče - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku
V obravnavanem primeru ni ugotovljeno, da bi bilo zemljišče nasprotnega udeleženca že pred sprejetjem Odloka o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto iz leta 1998 zajeto v prostorskem planu in s tem opredeljeno kot stavbno zemljišče. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri odškodnine pravilno izhajali iz opredelitve in vrednosti kmetijskega zemljišča. To ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 26. člena ZSZ, ki določa, da se višina odškodnine določi po vrednosti nepremičnine v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.
denacionalizacija - podlaga za podržavljenje - Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč zemljišča ali naznanilni listi
Za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca je pomembno, da je lastninska pravica na stavbnem zemljišču prenehala zaradi učinkovanja ZNNZ. Če bi do odpisa spornih zemljišč majhne vrednosti, uporabljenih za javno cesto, prišlo brez predhodne nacionalizacije istih zemljišč na podlagi ZNNZ, ki pa je pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. členu ZDen, sama uporaba Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz leta 1930 ne bi mogla biti podlaga za denacionalizacijo.
obnova kazenskega postopka - kriva izpovedba priče
Glede zatrjevanega lažnega pričanja prič v zahtevi za obnovo postopka sta sodišči ugotovili, da ni pravnomočnih sodb o krivih izpovedbah prič, zato ni podan obnovitven razlog po 1. točki 410. člena ZKP. Da bi te priče umrle in da zato postopka zoper njih ni bilo mogoče izvesti, pa zahteva ne zatrjuje.
ukrep komunalnega inšpektorja - pravna podlaga za izrek ukrepa - odločba izdana na podlagi občinskega odloka - nezakonita odločba
Ukrep komunalnega inšpektorja že po svoji naravi pomeni poseg v lastninsko pravico. Zato mora biti zanj podlaga v zakonu. Odločba komunalnega inšpektorja, izdana na podlagi treh občinskih odlokov, je zato nezakonita.
uporaba materialnega pogodbenega prava - prodaja poškodovanih srečk - poslovanje, ki škodi poslovnemu uglede Loterije - odpoved pogodbe brez odpovednega roka
Prodaja poškodovanih srečk, iz katerih je mogoče ugotoviti, ali je srečka dobitna ali ne, nedvomno škodi poslovnemu ugledu Loterije.
nedovoljena pritožba - vložitev pritožbe po osebi, ki nima te pravice
Čeprav je bil pritožnik ustanovitelj oziroma družbenik tožeče stranke, to še ne pomeni, da je v obravnavani zadevi aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, svoje legitimacije za pritožbo pa ni izkazal niti z nobeno drugo okoliščino. To pa pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, zato jo je moralo pritožbeno sodišče zavreči (352. člen ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - izvajanje dokazov - načelo materialne resnice
S tem ko je sodnik na lastno pobudo zaslišal izvedenca, ni prekoračil pooblastil, ki mu jih daje ZKP za vodenje glavne obravnave, nasprotno, po določbi 2. odstavka 299. člena ZKP mora sodnik poskrbeti, da se zadeva vsestransko razčisti in da se dožene resnica.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23141
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 27, 27/2, 311, 311/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - uradna tajnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prepovedan prehod čez državno mejo - pomoč
Sodišče zavrne dokazni predlog, če se ta nanaša na ugotavljanje dejstev, ki pomenijo državno, vojaško, uradno ali poklicno skrivnost, dokler se ne izpolnijo pogoji za odstop od dolžnosti varovanja te skrivnosti.
S tem ko oseba neznanim storilcem kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo vnaprej zagotovi prevzem in prevoz ilegalcev, ki bodo spravljeni čez mejo, to predstavlja psihično podporo, pomoč storilcem, objektivno prispeva k storitvi kaznivega dejanja. Taka vnaprejšnja obljuba predstavlja enega od v zakonu primeroma naštetih oblik pomoči (2. odstavek 27. člena KZ). Prevzem in prevoz teh ljudi pomeni le realizacijo psihične pomoči, ki je bila neznanim storilcem dana pred storitvijo kaznivega dejanja.