izročilna pogodba - ničnost pogodbe - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - soglasje volj - pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe
Predpostavka za veljavnost pogodbe je sposobnost razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in sposobnost razumeti pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Gre za sposobnost razsojanja, ki je dejanska sposobnost in ki je izhodišče poslovni sposobnosti, to je pravno priznani sposobnosti izražati poslovno voljo, ki jo pridobi fizična oseba z dopolnitvijo 18 let starosti.
ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/3, 370, 370/2.ZOR člen 154, 192, 192/1, 376, 376/1.
absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka dokazovanje - narava izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo - trditve o dejstvih - prekoračitev tožbenega zahtevka - odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo - zastaranje - nova škoda
Toženca v preobleki zatrjevanih procesnih kršitev nedovoljeno izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje.
Kadar se odgovorna oseba ne strinja z mnenjem, pridobljenim pred ali izven pravde, sodišče tako mnenje obravnava v okviru trditev in kot trditve stranke, ne pa kot dokaz. Pravilnost trditev preverja s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga določi samo v sodnem postopku.
Ker sta sodišči prisodili odškodnino le za del nove škode, je ugovor zastaranja neutemeljen. Novo škodo je bilo mogoče ugotoviti in opredeliti šele v letu 1995, tožba je bila glede nje spremenjena 23.4.1996, torej v okviru za odškodninsko terjatev najkrajšega triletnega zastaralnega roka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23073
ZKP člen 83, 39, 420, 420/2.KZ člen 145, 145/1.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - ogrožanje varnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se obramba v pritožbi sklicuje in tudi predloži dokaz, na katerega sodišče ne sme opreti sodne odločbe, ne more na tej podlagi uveljavljati izločitve sodnika sodišča druge stopnje, ker se je s tem dokazom seznanil.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko osumljenčev zagovornik graja dokazno oceno v obeh izpodbijanih sklepih glede osumljenčeve ponovitvene nevarnosti, uveljavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.
izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sojenja
Če se senat višjega sodišča, v katerem je nastopal v vlogi poročevalca višji sodnik A. A., ob odločanju o pritožbi upnice v obrazložitvi svojega sklepa ni opredelil do vseh ugovornih navedb in pravnih stališč dolžnice, ni s tem opustil nobenih zakonskih dolžnosti. Velja ravno obratno: če bi to storil, bi prekoračil svoja procesna pooblastila in dolžnico prikrajšal za zajamčeno ji možnost dvostopenjskega odločanja o njenih pravicah. Opisano postopanje senata, v katerem je soodločal o pritožbi upnice višji sodnik A. A., v nobenem primeru ne omogoča po dolžnici na tej dejanski podlagi zatrjevanega sklepanja o obstoju okoliščin, ki bi vzbudile dvom v sodnikovo nepristranskost.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek, da naj ne bi sodišče pravilno ocenilo rezultatov dokazovanja s pričama, po vsebini pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Če se obdolženec po dobljenem pravnem pouku odloči, da se bo zagovarjal in prizna očitano mu dejanje, sodišče pa priznaje upošteva, s tem ni kršen privilegij zoper samoobtožbo.
Tožilec lahko spremeni obtožnico neodvisno od tega, ali so se v zadevi pojavili novi dokazi ali ne, zadošča njegova subjektivna ocena na glavni obravnavi ponovno neposredno izvedenih dokazov.
ZKP člen 416. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3-2.
obnova kazenskega postopka - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa - nedovoljena špekulacija - uporaba določb Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže po odločbi Ustavnega sodišča RS
Določba, ki je predpisovala kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 2. točki 3. člena ZTSŠ, glede na merila, navedena v ustavni odločbi št. U-I-67/94 z dne 21.3.1996, ni bila razveljavljena.
vloge - kaznovanje za razžalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - svoboda izražanja
Navedbe, ki predstavljajo očitek sodišču, da se zaradi osebnih lastnosti obtoženca in njegovega zagovornika ni poglobilo v zadevo, še huje, da je celo zavestno obsojenca prikrajšalo za pošteno sojenje, pomenijo žaljivo vrednostno oceno sodišča, ki nima nič skupnega s svobodo izražanja, kot jo določa 39. člen Ustave, zaradi česar takšno ravnanje terja izrek sankcije po 78. členu ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz tehtnih razlogov - zakonska zveza sodnice pristojnega sodišča in pravdne stranke
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina lahko pri nasprotni stranki vzbudi vtis pristranskosti sodišča.
ukrep komunalnega inšpektorja - upravni postopek - sestavni deli odločbe - neobrazložena odločba
Odločba tožene stranke je nezakonita, ker nima ustrezne obrazložitve. Kaj mora obrazložitev odločbe obsegati, je določeno v 2. odstavku 209. člena ZUP/86. Izpodbijana odločba pa nima take vsebine.
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
ZPP člen 2, 2/1, 319, 339, 339/2-12.ZOR člen 185, 185/1.
absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - res iudicata - trditvena podlaga - meje postavljenega tožbenega zahtevka - povrnitev premoženjske škode - nedenarni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - restitucija
V razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča iz prvega pritožbenega odločanja ni bilo pravnomočno odločeno o pravilnosti uveljavljanega tožbenega zahtevka.
Prvostopenjsko sodišče je z ugotovitvijo tožbenemu zhahtevku za vzpostavitev prejšnega stanja preseglo trditveno podlago tožbe.
Pravilni so tudi razlogi pritožbenega sodišča iz sedanjega pritožbenega odločanja, da sanacija v obliki izgradnje betonskega opornega zidu v dolžini 70 m in višini 2 metrov na mestu, kjer je bila prej travnata brežina, ne pomeni restitucije v smislu prvega odstavka 185. člena ZOR.
oblika pogodbe - konvalidacija - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - derivativna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Če ni prišlo niti do z obličnostno hibo obremenjenega pravnega posla, je odveč sleherno razpravljanje o vprašanju njegove morebitne konvalidacije, saj neobstoječ posel nikoli ne more biti deležen takih učinkov. To pomeni, da tožnik v postopku ni izkazal pravnega naslova kot enega izmed obeh pogojev za derivativni način pridobitve lastninske pravice, niti zakonitosti in dobrovernosti zatrjevane posesti spornih nepremičnin kot pogoja za originarno pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - izročitev hrvaškega državljana Sloveniji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res sta Republika Slovenija in Republika Hrvaška sklenili številne meddržavne pogodbe, med drugim tudi pogodbo o izročitvi, vendar pa vložnik prezre, da že Ustava Republike Hrvaške (2. odstavek 9. člena) ne dovoljuje izročitve hrvaških državljanov drugi državi, kot tudi da navedena meddržavna pogodba ne dovoljuje izročitve oseb, ki so na dan izročitve prošnje za izročitev državljani zaprošene države (8. člen). Zato je v zvezi s pripornim razlogom begosumnosti pravilno stališče, da je osumljenec državljan države, s katero Republika Slovenija nima sklenjenih ustreznih sporazumov o izročanju svojih državljanov.
Stranki gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti. Ta obračun ima zato pravno naravo zunajsodne poravnave.
ZUS člen 59, 72, 73.ZDen člen 4, 62. ZUP (1986) člen 137.
denacionalizacija stavbe - dokazno breme za uveljavljanje zahtevka
Dokazano dejstvo, da je sporni objekt obstajal in predvidevanje tožnikov, da je ta objekt odstranila bivša JLA iz območja strogo varovanega obmejnega pasu, ki ga je nadzirala in v katerem se je ta objekt ves čas nahajal, pa še ne pomenijo, da je s tem izkazana izpolnitev pogojev za denacionalizacijo po določbi 4. člena ZDen.