Z izpodbijanim dopisom direktorja tožene stranke se ni odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih tožnice, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo na podlagi določila 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.
urbanizem - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev stanja, določenega v lokacijskem dovoljenju
Organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v lokacijskem dovoljenju, če investitor ne zaprosi za spremembo lokacijskega dovoljenja.
kazenski postopek - odločanje brez nepotrebnega odlašanja - varstvo ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - kriteriji za presojo zatrjevane kršitve
Nedopustnost posega v ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS se presoja glede na zahtevnost zadeve, število kaznivih dejanj, pravno in dejansko zapletenost zadeve ter ravnanje strank v postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Dejstvo, da je tožnik zaposlen na Okrožnem sodišču v .... samo po sebi še ni razlog za prenos pristojnosti. Če je s sodnico ali sodnikom, ki v tej zadevi vodi postopek, v takem razmerju, da je podan dvom o njeni oziroma njegovi pristranskosti, bo taka sodnica oziroma sodnik izločen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23116
URS člen 23, 23/1, 36.ZKP člen 39, 39-4a, 41, 41/1, 214, 214/1, 215, 215/2, 216, 216/1.KZ člen 196, 196/1.ZPPPD člen 4, 4/1.
nedotakljjivost stanovanja - hišna preiskava - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - proizvodnja mamil - konoplja - razmerje psihotropnih substanc
Čeprav odredba za hišno preiskavo navaja kot lastnika stanovanja obsojenčevega očeta, pa se je v smislu 2. odstavka 215. člena ZKP preiskava stanovanja opravljala tudi pri obsojenčevi materi, zato je bila ta glede na lastnikovo in obsojenčevo odsotnost upravičena sprejeti odredbo, biti navzoča med preiskavo (vključno s sobo, ki jo je poleg drugih prostorov uporabljal obsojenec), odpovedati se pravici do odvetnikove navzočnosti ter podpisati zapisnik o hišni preiskavi in o zasegu predmetov.
Obramba ne more šele v pritožbi uveljavljati izločitve predsednice senata, saj tega v skladu z 2. odstavkom 41. člena ZKP ni zahtevala do začetka glavne obravnave, čeprav je že pred njo vedela, da je bil uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo je dal policiji, v spisu in se je predsednica senata lahko seznanila z njegovo vsebino.
Stališče, da je potrebno s strokovnim mnenjem ugotoviti, ali je razmerje psihotropnih substanc (količnik) v konoplji večji od 1, sicer snovi ni mogoče šteti za mamilo, je bilo utemeljeno na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu mamil (Uradni list SFRJ, št. 55/78) in odločbe o seznamu mamil (Uradni list SFRJ, št. 70/78), ki se v času storitve kaznivega dejanja obsojenca nista več uporabljala. Sedaj veljavna pravna ureditev ne narekuje, da je treba določati količnik med vsoto THC in CBN proti CBD in da mora biti ta količnik višji od 1, ker to razmerje ni ustrezen pokazatelj o učinku psihoaktivnih snovi v konoplji.
Stališče, po katerem bi zastavitelj po tem, ko bi se izkazalo, da je dolžnik plačilno nesposoben, in da ima zato upnik pravico do poplačila iz zastavljene stvari, prav zaradi tega (češ, da je bil v zmoti o dolžnikovi plačilni sposobnosti, oziroma, da ni imel dovolj podatkov o njegovem premoženjskem stanju) lahko zahteval razveljavitev pravnega posla o ustanovitvi zastavne pravice, bi izničilo pomen zavarovanja in povzročilo pravno nestabilnost v celotnem sistemu zavarovanja odgovornosti za izpolnitev terjatev. Presoja pogojev za izpodbijanje pravnega posla zavarovanja zaradi zmote o premoženjskem stanju dolžnika terja zato izrazito omejevalen pristop.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se zagovornik ne strinja z zaključki sodišča, uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, to pa je razlog, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
denacionalizacija - pravna podlaga za denacionalizacijo - vračanje nepremičnin - bistveno povečana vrednost nepremičnin - ugotavljanje vrednosti gozdov kot katastrske kulture - vsebina denacionalizacijske odločbe
Glede na določbo 25. člena Zden je treba odločiti o vračanju premoženja v naravi, pri čemer je treba v isti odločbi ugotoviti tudi njegovo vrednost po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju, z dopolnilno odločbo pa je dopustno odločiti o odškodnini za vlaganja, ki so omogočila povečano vrednost.
azil - zavrnitev prošnje - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - odložitev prisilne odstranitve iz države
Pravilna je presoja, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožnik ni verodostojno predstavil svoje poti iz izvorne države (BiH) in obdobja bivanja na Hrvaškem oziroma Sloveniji in da je tožnik vložil prošnjo za azil le zato, da bi legaliziral svoje prebivanje v Republiki Sloveniji in s tem odložil prisilno odstranitev iz države, pa tudi nesporno je uničil svoj potni list, ker pa je prošnjo za azil vložil po sedmih dneh prebivanja v Republiki Sloveniji, pa je očitno, da tožnik tudi iz tega razloga zlorablja institut azila.
ZAzil člen 2, 2/4, 7, 7/1, 8, 25, 27, 27/1-3, 36, 36/5, 63b. ZUS člen 59, 59/1, 73, 77, 77/2-3.
azil - začasna omejitev gibanja - čas izdaje sklepa o omejitvi gibanja - opredelitev pravnih pojmov - prosilec za azil - tujec
Na podlagi 27. člena ZAzil se gibanje lahko omeji le prosilcu za azil, to pa je tujec, ki na meji ob vstopu v Slovenijo zaprosi za azil; tujec, ki ilegalno vstopi v Slovenijo pa šele od vložitve prošnje za azil na predpisanem obrazcu. V čas trajanja ukrepa po 27. členu ZAzil pa se ne všteva omejitev gibanja, izrečena na drugi pravni podlagi oziroma brez pravne podlage.
azil - prosilec za azil - vložitev prošnje na predpisanem obrazcu - omejitev gibanja - določitev trajanja začasne omejitve gibanja
Tožnik je vstopil v RS ilegalno (torej zanj velja 8. člen ZAzil) in je postal prosilec za azil v smislu 4. alineje 2. člena ZAzil šele z vložitvijo prošnje za azil na predpisanem obrazcu (63. člen ZAzil). Zato mu je mogoče šele od takrat dalje na podlagi 27. člena ZAzil začasno omejiti gibanje. ZAzil ne določa, da se pri določanju trajanja začasne omejitve gibanja na podlagi 27. člena upošteva morebitna dejanska oziroma na drugi pravni podlagi izrečena začasna omejitev gibanja, ki je veljala pred vložitvijo prošnje za azil na predpisanem obrazcu.
CZ (1976) člen 50, 50/2, 56, 272. ZUP (1986) člen 77, 142.ZPP člen 279.
plačilo carine - uvoz blaga - naknadna kontrola blaga - neizpolnjevanje obveznosti izvoza blaga - ne vročitev odgovora na tožbo
Če blago ni bilo izvoženo v tujino v predpisani vrednosti in predpisanih rokih, se glede na določbo 2. odstavka 50. člena CZ/76 plača carina po predpisih, ki veljajo na dan, ko poteče rok za izvoz oziroma na dan, ko se vloži zahteva za obračun carine in drugih davščin.
azil - umik vloge - ustavitev postopka - pravno neupošteven razlog za umik vloge
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da razlog za umik prošnje ni pomemben, če oseba, ki umika svojo prošnjo, hkrati ne navaja kot razlog za umik takšno napako v postopku, ki bi vplivala na njegovo odločitev, da umakne svojo vlogo. Sicer pa niti ZAzil niti ZUP ne predvidevata umika vloge, s katero je bila umaknjena prošnja za azil.
ZPVAS člen 3, 4, 5, 6, 7, 8. ZUS člen 71, 71/1, 72, 72/5, 73.ZUP člen 42, 43, 229, 229/2, 260, 260/9, 267.
vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - pravni interes za vročitev odločbe in za obnovo postopka
Ker lahko po 8. členu ZPVAS prošnjo za vračilo premoženja članom nekdanje agrarne skupnosti vložijo le člani (prejšnji člani ali njihovi pravni nasledniki) ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, tožnik pa to ni, tožnik nima pravnega interesa, da v postopku vračanja premoženja članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti sodeluje kot stranka ali stranski udeleženec, zato se mu tudi ne vroči odločbe o vračanju premoženja; prav tako iz istih razlogov ni upravičena oseba za predlaganje obnove postopka, ki se je končal z odločbo o vrnitvi premoženja agrarne skupnosti.
Zden člen 3, 3/2, 25, 25/1, 25/4, 25/5, 25/6, 44, 44/1, 44/3, 66, 66/1. Odlok o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 34. ZG člen 38. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/2, 60/3, 77, 77/2-3.
vračanje premoženja cerkvi – agrarna reforma Kraljevine Jugoslavije – vrednotenje premoženja – sestavine odločbe o denacionalizaciji
Agrarno reformo Kraljevine Jugoslavije je pravno mogoče upoštevati le, če je bila izvedena na podlagi pravnomočnih razlastitvenih odločb. Izvedba takih odločb pomeni bodisi njihovo realizacijo v zemljiški knjigi, bodisi dejanski prevzem posesti, tega pa v tem primeru ni bilo. Premoženje, ki se vrača v naravi, se vrednoti glede na stanje ob podržavljenju in glede na stanje ob vračanju po metodologiji, predpisani z ZDen. Gozdovi se vrednotijo glede na njihovo katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj, ti podatki se zajemajo iz zemljiškega katastra, po Odloku o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Sestavni del odločbe o denacionalizaciji je poleg navedbe premoženja, ki se vrača, med drugim tudi njegova vrednost po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju. Zato se po izdaji odločbe o denacionalizaciji stanje premoženja ob vračanju ne sme spreminjati, torej se katastrski podatki stanja ob vračanju ne smejo spreminjati. Ne glede na to pa se o odškodnini za vlaganja v vrnjeno premoženje lahko odloča z dopolnilno odločbo.
ZAzil člen 27, 27/1-3, 27/3, 36, 36/1, 36/2, 36/5, 63b, 63b/2.URS člen 15, 15/3, 32, 32/3. ZUS člen 73.
začasna omejitev gibanja - lažna identiteta - lažna predstavitev razlogov za prošnjo - odložitev odstranitve iz Slovenije
Prosilcu za azil se lahko začasno omeji gibanje, če obstaja sum, da zavaja in zlorablja azilni postopek, kar je podano tudi s tem, da ni ugotovljena njegova istovetnost, da lažno predstavi razloge za azil oziroma vloži prošnjo za azil z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije. Da so ti razlogi v tem primeru podani, izhaja iz tega, da ni nedvomno ugotovljeno njegovo državljanstvo; da je izjavil, da je iz izvorne države pobegnil pred preganjanjem upornikov, ki ga zasledujejo tudi v drugi državi, iz uradnih podatkov pa je razvidno, da je v Slovenijo prišel kot član mlade nogometne reprezentance na priprave; da je za azil zaprosil šele po 11 dneh legalnega bivanja v Sloveniji.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3.URS člen 125. ZUS člen 73.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča - odškodnina - vrednotenje po stanju ob podržavljenju
Odškodnina za podržavljeno premoženje se v denacionalizacijskem postopku določi po stanju premoženja ob podržavljenju, upoštevaje njegovo sedanjo vrednost. Ta se za kmetijska zemljišča ugotavlja po Odloku o načinu ugotavljanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.