ZAzil člen 1, 35, 35/2, 36.ZUP člen 144, 144/1-2. ZUS člen 59, 77, 77/2-2.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja za azil - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - prstni odtisi - centralna enota EURODAC
Sodišče prve stopnje je nepravilno in nezakonito ugodilo tožbi dveh tožečih strank in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke, ki je zavrnila njuno prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker sta se pri podaji prošenj zlagala, da nista zaprosila za azil v drugih državah (Nemčiji, Norveški, Švedski) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Za to sodišče prve stopnje ni imelo podlage v 2. odstavku 35. člena ZAzil, kot tudi ne v določbi 2. točke 1. odstavka 144. člena ZUP, po kateri, če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ (tožena stranka v razmerju do centralne enote EURODAC), in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.
pravica do azila - ugotavljanje subjektivne ogroženosti prosilca - zaslišanje - objektivne okoliščine v matični državi - utemeljen strah pred preganjanjem
Pridobitev azila temelji predvsem na oceni dogodkov, ki so prosilca za azil prisilili, da je zapustil matično državo, njegova subjektivna ogroženost pa se lahko ugotavlja le na podlagi izjav, ki jih poda v prošnji za azil in na zaslišanju, v povezavi z objektivnimi okoliščinami v matični državi.
azil - vložitev prošnje za azil - rok za vložitev prošnje - najkrajši možni čas
ZAzil sicer ne določa roka, kdaj mora oseba vložiti prošnjo za azil, vendar za tujce, ki nezakonito vstopajo v državo (kot je bilo tudi v tem primeru) v 1. odstavku 8. člena določa, da morajo zaprositi za azil pri pristojnem organu v najkrajšem možnem času.
ZDavP člen 39. ZGD člen 410, 410/6, 452. ZUS člen 77, 77/2-1.
davek od dohodka iz dejavnosti - amortizacija osnovnih sredstev kot odhodek - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi
Nepremičnina se kot stvarni vložek gospodarski družbi izroča tako, da ta lahko na podlagi intabulacijske klavzule pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo. Odločitev, da bo gospodarska družba povečala osnovni kapital z izročitvijo nepremičnin kot stvarnih vložkov, ne more imeti učinka izročitve nepremičnine, kot to zahteva ureditev v Zakonu o gospodarskih družbah (6. odstavek 410. člena in 452. člen ZGD).
ZDDPO člen 13.ZISDU člen 56, 56/2, 134, 134/3, 139. ZGD člen 312, 315, 317, 328, 329, 330, 331, 332. Slovenski računovodski standardi, Standard 5, 3. ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15a.ZUstS člen 44. ZUS člen 23, 23/3, 60, 60/1-4, 73, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - provizija družbe za upravljanje (DZU) pooblaščene investicijske družbe (PID) - terjatev ali dolgoročna finančna naložba - zamudne obresti za premalo plačane davke
Zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje (ZISDU) v 134. oziroma 139. členu ne ureja davčnega vidika provizije za upravljanje PID. Iz določb ZISDU ne izhaja, da je provizija za upravljanje PID od samega nastanka dalje dolgoročno finančna naložba (SRS 3), temveč je po presoji pritožbenega sodišča terjatev DZU do PID (SRS 5). Zato ni davčno priznan odhodek po 13. členu ZDDPO. Zamudne obresti za premalo plačane davke začnejo teči z dnem izvršljivosti odločbe, s katero se naloži plačilo premalo plačanega davka.
ZDDPO člen 17. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. ZUS člen 73.
davek od dohodka iz dejavnosti - amortizacija osnovnih sredstev kot odhodek - samostojni podjetnik - pravna podlaga
Za podjetnika posameznika je vprašanja amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev za leto 1996 urejal Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika.
odlog davčnega dolga - začasna plačilna nezmožnost
Pojem začasna plačilna nezmožnost (91. člen Zakona o davčnem postopku) pomeni, da je podan razlog objektivne narave, na primer, da je plačilna nesposobnost posledica neporavnanih obveznosti osebe, zoper katero je bil začet stečaj, ukrepov države, višje sile, drugih neporavnanih obveznosti do države.
izterjava davčnega dolga - odpis davčnega dolga - kriteriji za odpis - ogroženost prosilca in njegove družine
Po Zakonu o davčnem postopku je odpis dolga mogoč ob ugotovitvi, da bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegove družine (89. člen).
Pravilnik o vodenju poslovnih knjig člen 5, 6.ZUP člen 238, 238/3. ZUS člen 72, 72/3. ZPPčlen 339, 339/2-14.
davek od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti - nabavna vrednost osnovnih sredstev - dokazovanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva - cenilni zapisnik - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Cenilni zapisnik ni verodostojna listina za dokazovanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva kot podlage za obračun amortizacije.
ZKP člen 525, 525/1, 521, 521/1, 523, 523/3-3. Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 12, 12/2a.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni pripor - trajanje začasnega pripora - uporaba slovenskega jezika v vlogah - mednarodna tiralica
V skladu s pravilom, predpisanim v 1. odstavku 521. člena ZKP, se glede trajanja začasnega pripora do vložitve prošnje za izročitev uporablja določba Evropske konvencije o izročitvi.
Odločba v prošnji iz 1. odstavka 525. člena ZKP ni le tista odločba tujega organa, s katero je ta odredil pripor, pač pa je glede na vsebino 3. točke 3. odstavka 523. člena ZKP poleg nje to lahko tudi obtožnica ali sodba ali kakšen drug akt, ki je enak tej odločbi.
Čeprav mednarodna tiralica ni bila prevedena v slovenski jezik, pač pa je v spisu le dopis policije, ki v prevodu povzema vsebino zaprosila, je to po stališču, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v sodbi z dne 17.2.2000, opr. št. I Ips 32/2000, zadostna podlaga za odločanje o začasnem priporu.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - enovitost skupnega premoženja - izjeme od zakonske domneve o enakih deležih
Sodišče je upoštevalo celotno ustvarjeno premoženje, torej tudi osebni avtomobil in nepremičnino v Republiki Hrvaški, saj je skupno premoženje celota in ga je tako treba skupaj upoštevati in vrednotiti, in ne le stanovanjsko hišo v G., na kateri je tožnica uveljavljala večji delež. Od načela pravne enovitosti skupnega premoženja je mogoče odstopiti le v izjemnih primerih, npr. če je tak sporazum zakoncev ali če je kdo od zakoncev v skupno premoženje vložil pomemben delež posebnega premoženja. To se v obravnavanem primeru ni zgodilo, saj sta zakonca v pogodbi za nakup hiše izrecno navedla, da sta njuna deleža 1/2 za vsakega od zakoncev (čeprav sta bila prodajalca lastnika v različnih deležih). Hišo sta kupila leta 1992, ko je njuna zakonska skupnost trajala, ko se toženec ni izobraževal in je imel višjo plačo od tožnice.
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Enaki kriteriji kot veljajo za pasivno sosporništvo se glede sporne vrednosti uporabljajo tudi pri aktivnem sosporništvu.